Dokončna pravica za junaško kapitanko

Italijansko vrhovno sodišče je prejšnji teden potrdilo, da kapitanka Carola Rackete ne bi smela biti preganjana zaradi reševanja življenj beguncev na odprtem morju. Kapitanka je junija lani z ladjo Sea-Watch 3, na krovu katere je bilo 53 beguncev, zapeljala v pristanišče na Lampedusi, čeprav so ji italijanske oblasti to prepovedovale – ladja naj bi se zasidrala šele, ko bi preostali evropski narodi potrdili, da bodo sprejeli migrante s krova. Kapitanka je na ladji do tedaj skupaj z begunci preživela 17 dni in številni med njimi so bili v zelo slabem zdravstvenem stanju. Ko so prispeli v italijanske vode pred Lampeduso in izvedeli, da ne smejo vpluti, je bilo nekaj beguncem, ki so nujno potrebovali medicinsko pomoč, sicer dovoljeno zapustiti ladjo, drugi pa so na dovoljenje za vplutje čakali še naprej. Položaj je postajal iz dneva v dan vse bolj nevzdržen in kapitanka, ki se je bala, da bi begunci iz obupa poskakali v morje, je na lastno pest vplula v pristanišče, pri tem pa trčila v čoln mejne policije, ki ji je poskušal dejanje preprečiti. Za to se je pozneje opravičila in dejala, da je bil njen edini namen izčrpane ljudi čim hitreje spraviti na kopno. Razmere na ladji so bile namreč grozljive.

»Begunci so tako rekoč zaprti. Prostora je malo, nobene zasebnosti nimajo. Večina ljudi spi na krmnem krovu na tleh v šotoru, vsak ima volneno odejo. Tu so tri prenosna stranišča. Za prhanje nimamo dovolj vode, mogoče je samo vsakih nekaj dni. Prej so to ladjo uporabljali Zdravniki brez meja, takrat so ljudi imeli na krovu po največ tri dni. Za daljše bivanje pravzaprav ni opremljena,« je po dogodku povedala v intervjuju za Spiegel. »Teh ljudi nihče ni hotel sprejeti. Ta brezup se je pogosto pomešal s posttravmatsko stresno motnjo. Številni so doživeli kršitve človekovih pravic, mučili so jih, prodali, morali so delati v suženjskih razmerah ali so doživeli spolno nasilje. Hoteli smo jim dati zagotovila, toda dlje, ko je trajalo, manj so nam zaupali.«

Carola Rackete je za marsikoga postala junakinja, nekdanji italijanski minister Salvini pa jo je označil za piratko, ki je storila »kriminalno, vojno dejanje«. Takoj po dejanju so jo aretirali, grozilo ji je do deset let zapora – doživljala pa je tudi žalitve in celo grožnje s posilstvom na družabnih omrežjih, kar je bila posledica Salvinijeve gonje proti njej. Zato je toliko spodbudneje, da je njeno nedolžnost in pomembnost njenega dejanja prepoznalo italijansko vrhovno sodišče. Aretacija je bila nezakonita, pravi.

»To je pomembna razsodba za vse aktiviste in reševalce na morju. Nihče ne bi smel biti kaznovan, ker pomaga ljudem v stiski,« je kapitanka sporočila na Twitterju. Na razsodbo so se odzvali tudi pri stranki Levica, kjer so zapisali, da »gre za pomembno zmago za humanitarna prizadevanja, ki jih želijo zagovorniki vse bolj restriktivnega in militariziranega nadzora mej kriminalizirati in definirati kot tihotapljenje ljudi. V resnici gre za to, da vsako leto na tisoče beguncev utone v Sredozemlju. Brez ljudi, kot je Carola Rackete, bi to bilo še bolj množično grobišče, kot je že zdaj.«