Miroslav Petrovec: »Imamo vse podatke, da se lahko z epidemijo uspešno spopademo«

»Virus, s katerim imamo opravka, trenutno ne kaže kakšnih apokaliptičnih tendenc«

Najnovejši podatki o širjenju novega koronavirusa na Kitajskem se zdijo precej skrb zbujajoči. V sredo je bilo po uradnih podatkih potrjenih že šest tisoč okužb, umrlo je 132 ljudi. To pomeni, da ima virus očitno nižjo smrtnost v primerjavi s sarsom, koronavirusom, ki je na Kitajskem izbruhnil leta 2003, a je hkrati precej bolj nalezljiv, saj število okuženih tokrat narašča bistveno hitreje. Okužbe so doslej zaznali v 17 državah, tudi v Nemčiji in Franciji. V sredo so prvi sum na okužbo zaznali tudi v Sloveniji, a so ga laboratorijske preiskave na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo pri ljubljanski Medicinski fakulteti ovrgle.

Virolog prof. dr. Miroslav Petrovec je predstojnik Inštituta in vodja laboratorija za diagnostiko virusnih infekcij. Zagotavlja, da smo na morebitne primere v Sloveniji dobro pripravljeni.

Glede grožnje novega koronavirusa ostaja strokovno miren, a nikakor ne brez skrbi. Poudarja pa, da je trenutno v Sloveniji veliko večja težava epidemija gripe, ki letos še posebej množično razsaja med otroki.

Kot najboljši preventivni ukrep proti vsem virusnim okužbam pa poudarja najbolj preprostega – »Striktno umivanje rok bi bistveno zmanjšalo širjenje nalezljivih bolezni.«

Ste zaradi izbruha novega koronavirusa na Kitajskem zaskrbljeni?

Težko vprašanje. Nisem človek, ki je zaradi takšnih dogodkov zaskrbljen. Prej kot skrb je za nas, ki se z virusi ukvarjamo vsak dan, to strokovni izziv. Res pa je, da razmere, če jih primerjamo z drugimi podobnimi izbruhi, niso najbolj obetavne. Vzrok za zmerno skrb tako vsekakor obstaja, a ta trenutek bolj za strokovne kroge, ne pa za splošno prebivalstvo.

Kaj konkretno vas skrbi?

Skrbi nas, ker se je pojavil nov, tretji koronavirus, ki lahko povzroči hudo bolezen. Pred tem smo imeli leta 2003 opravka z virusom sars, leta 2012 pa na Bližnjem vzhodu z virusom mers. Kar nekaj zmede pri vsem tem povzroča dejstvo, da obstajajo štirje sevi koronavirusov, s katerimi se ljudje srečujemo ves čas in ki jih s testi redno zaznavamo tudi v naših laboratorijih, pa večinoma ne povzročajo hudih obolenj. Tako je pri obravnavanju suma na okužbo z novim koronavirusom iz Kitajske ključno epidemiološko dokazovanje, torej podatki o tem, kje se je bolnik gibal in s kom je prišel v stik.

Osebno koronaviruse že nekaj let štejem med bolj kužne viruse, v kategoriji skupaj z ošpicami ali gripo. Za novi virus dobrih podatkov o nalezljivosti še nimamo, za štiri stare znance pa lahko tudi na podlagi osebnih izkušenj povem, da so zelo nalezljivi. Če jih dobimo v kolektiv, se nam zelo hitro zgodi, da zbolijo praktično vsi, virus pa dva meseca kroži med zaposlenimi. Gre za prehlade, vendar pa je pri našem delu pomembno, da zmanjšamo možnost kontaminacije vzorcev, ki jih preiskujemo, zato raje vidimo, da okuženi zaposleni ostanejo doma.

Verjetno tudi dejstvo, da lahko ljudje, okuženi z novim virusom, okužbo širijo že v času, ko še ne kažejo znakov bolezni, ni najbolj spodbudno? 

Vsekakor. To je seveda idealno za širjenje virusa. Ne vemo pa še, kdaj je bolnik najbolj kužen. Pri sarsu je bil bolnik najbolj kužen ravno v času, ko je bilo njegovo zdravstveno stanje najslabše, posledično pa je bilo veliko okužb zdravstvenega osebja. Za novi koronavirus podatkov o tem še nimamo. Po doslej znanih podatkih naj bi bila smrtnost pri novem virusu nižja v primerjavi s sarsom in mersom. Je pa treba biti zelo previden, saj se koronavirusi z vsako replikacijo v človeku in s prenosom na novega gostitelja spremenijo. Patogenost virusa se lahko tudi poveča, zato je treba budno spremljati razvoj dogodkov. Za virus je z evolucijskega stališča sicer najbolj ugodno, če ni tako patogen, da svojega gostitelja ubije, saj si s tem onemogoči nadaljnje širjenje.

Kdo je najbolj ogrožen? 

Po trenutno znanih podatkih so, tako kot pri sarsu in mersu, najbolj ogroženi starejši in tisti z oslabljenim imunskim sistemom. O poteku okužbe pri otrocih podrobnih podatkov še nimamo.

Ali lahko človek v dobri fizični kondiciji okužbo preboli, ne da bi se sploh zavedal? 

Zelo verjetno res. Ali pa so simptomi lahko zelo blagi, podobni prehladu. To pa je seveda za samo širjenje virusa prej slabost. Tudi ko je govor o širjenju gripe, pogosto poudarjam, da so problem ljudje, ki kljub okužbi niso dovolj bolni, da bi obležali doma v postelji. Vemo, da pri kar približno tretjini bolnikov okužba poteka z zelo blagimi simptomi. Kužni pa so enako kot vsi drugi in virus širijo okoli sebe. Tega se moramo še posebej zavedati v zdravstvu – naš prehlad je lahko zadnja okužba bolnika, za katerega skrbimo. Zanj lahko namreč gripa pomeni hudo pljučnico, ki se ji lahko kasneje pridruži še neobvladljiva bakterijska okužba.

Za ošpice velja, da en okužen bolnik v povprečju okuži deset dovzetnih ljudi. Kakšna je ta številka pri novem koronavirusu? 

Trenutno podatki o tem še niso natančni, se pa številka giblje med dve in tri. To številko je težko določiti, če upoštevamo zgolj ljudi s hudimi simptomi, ne pa tudi tistih, ki se zaradi blažjega poteka bolezni izmuznejo nadzoru.

Veliko je špekulacij o tem, da je okuženih bistveno več ljudi od uradnih podatkov ... 

Rekel bi, da to zelo verjetno drži. Uradni podatki temeljijo na potrjenih primerih, in glede na to, da lahko okužba3 poteka z blagimi simptomi, upravičeno sklepamo, da pristojne službe vseh niso zaznale. V takih razmerah je povsem upravičeno pričakovati, da lahko epidemija traja še nekaj mesecev.

Kako nam je uspelo ustaviti epidemijo sarsa? 

Po mojem mnenju so bili ključni učinkoviti ukrepi izolacije obolelih. Zagotovo je pomagalo to, da je bilo žarišče epidemije na Kitajskem, kjer se je v prizadevanja za omejitev širjenja okužb učinkovito vključila tudi vojska. V tistem primeru je sicer trajalo precej časa, da so epidemijo sploh priznali in jo opisali. Tokrat zadeve potekajo precej drugače, hitreje. Na voljo imamo vse podatke, ki so potrebni, da se lahko z epidemijo uspešno spopademo.

Verjetno pa je sreča v nesreči, da je epidemija izbruhnila v državi z avtoritarnim režimom? 

Vsekakor. Če lahko taki ukrepi kje uspejo, je to vsekakor na Kitajskem. Težko si predstavljam, da bi v neki zahodni državi zaprli celotno mesto. Obseg mest, ki so danes pod posebnim režimom, je neprimerljiv s katerimkoli dogodkom v zgodovini.

Zakaj pa se takšne epidemije tako pogosto začnejo ravno na Kitajskem? 

Tudi ko se pogovarjamo o nastanku novih tipov virusa gripe, najpogosteje omenjamo Kitajsko. Najverjetneje si moramo predstavljati sliko kmetov, ki imajo okrog sebe tako prašiče kot gosi, kokoši ... Veliko število ljudi v skupnosti z velikim številom različnih vrst živali. Tveganje se še dodatno poveča, če imamo opravka z mešanjem domačih in divjih vrst živali. V takem primeru dobimo »sod smodnika«. Najbolj verjetna razlaga za izbruha sarsa je, da so se cibetovke, ki so jih na tržnici žive prodajali za hrano, okužile prek netopirjev, virus pa se je nato v cibetovkah dovolj spremenil, da je bil omogočen prenos na človeka.

Kaj pa se je zgodilo tokrat? 

V zvezi s tem je še veliko špekulacij. Nekateri že trdijo, da obstajajo dokazi, po katerih sodeč tržnica v Wuhanu ni bila edini vir epidemije. Med prvimi opisanimi primeri jih je namreč kar nekaj, ki niso imeli nobenega stika s tistim krajem. Ogromno je tudi špekulacij o tem, s katere živalske vrste naj bi se zgodil prenos. Skupni prednik novega virusa najverjetneje izvira iz netopirjev, a se je prenos verjetno zgodil prek doslej še neznane živalske vrste. Pojavljala so se ugibanja o kačah, kar pa je glede na naše poznavanje lastnosti virusa precej neverjetno.

Naša naloga bo čim hitreje potrditi ali ovreči sum okužbe. Ustrezne teste smo že uvedli. Najkasneje v treh urah od prejema vzorca bomo vedeli, pri čem smo.

Zakaj so prav netopirji tako pogosti krivci za prenos virusov na človeka? 

Težko odgovorim, zakaj je tako. Vsekakor pa bi odsvetoval kakršenkoli nameren stik z netopirji, tudi v Sloveniji. Če ga najdemo na tleh, ga je bolje pustiti pri miru, ker obstaja velika verjetnost, da je bolan. Nasploh velja, da če vas katerakoli divja žival počaka, je zelo verjetno nekaj narobe z njo.

Če se pojavi virus s še nekoliko večjo smrtnostjo in kužnostjo, podobno ošpicam, koliko možnosti sploh imamo v današnjem globaliziranem svetu za resno omejitev epidemije? 

Malo. Ukrepi, potrebni za zajezitev epidemije, so zelo nepriljubljeni, strogi. Če človeka pošljete v izolacijo, v karanteno, je to mogoče enačiti z nekakšnim zaporom. Že ko ljudem dajemo napotke v zvezi z gripo, češ naj ne hodijo v nakupovalne centre, lahko ob vsakih praznikih vidimo, da tega ne upoštevajo. Tja hodijo celo ljudje z majhnimi otroki, ki so še posebej dovzetni za takšne okužbe. Moram biti jasen, virus, s katerim imamo opravka trenutno, ne kaže kakšnih apokaliptičnih tendenc, če pa bi se pojavil kakšen drug v kombinaciji, kot ste jo navedli, pa ne bi bil ravno pretiran optimist.

Normalen odziv človeka, če oblasti razglasijo epidemijo, je, da bo čim hitreje zapustil območje. In glede na medijska poročanja je samo iz mesta Wuhan, ki velja za žarišče epidemije novega koronavirusa, pobegnilo pet milijonov ljudi, še preden so se oblasti odločile mesto zapreti. Širjenje takšne bolezni je v današnjem času praktično nemogoče omejiti.

Pa je taka epidemija le vprašanje časa? Imamo kot človeštvo pravzaprav srečo, da se nam to še ni zgodilo? 

V primeru pandemske gripe iz leta 2009 je bila Svetovna zdravstvena organizacija deležna številnih kritik, da je ustvarjala nepotrebno paniko in da je bilo po nepotrebnem zapravljenih veliko sredstev za kopičenje zdravil. A vsak resen virolog, ki se ukvarja z gripo, vam bo na vprašanje, ali se bo zgodila naslednja pandemija, povedal, da je vprašanje prej »kdaj« kot »če« in da v bistvu že nekoliko zamuja. Nihče od nas pa tega ne zna napovedati, saj gre za naravne evolucijske procese, ki večinoma potekajo pri vodnih pticah, kot so gosi in race. Spet je najbolj na udaru Azija, kjer se pričakuje, da bi nov tip virusa lahko preskočil denimo na prašiče in od tam na človeka. Dobili bi povsem novo vrsto virusa, ki ga človeštvo še ni imelo priložnosti spoznati in bi bili za okužbo dovzetni vsi, virus pa bi s tem dobil možnost neomejenega širjenja. Če govorimo o nevarnosti, je seveda ključna kombinacija nalezljivost in patogenost. Kot zdravnika me komentarji, da je šlo pri pandemski gripi za pretiran odziv, zelo motijo. Tudi pri nas smo zabeležili smrtne primere. Če umre vaš bližnji, je čisto vseeno, da je bilo smrtnih žrtev le peščica. In virus pandemske gripe je kosil predvsem med mladimi. Tudi tokratna sezona gripe je s tega vidika posebna.

Zakaj? 

Trenutno imamo vsak dan pozitivnih nekaj deset vzorcev. In ne spomnim se sezone gripe, ko bi bilo med obolelimi tako nesorazmerno veliko otrok, ki potrebujejo bolnišnično zdravljenje. Dejansko je v tem trenutku gripa za nas pomembnejša od novega koronavirusa.

Zakaj je za viruse tako težko razviti učinkovito zdravilo? 

Za koronaviruse ne poznamo zdravljenja, niti preventive. Problem je njihova velika spremenljivost. Kar nekaj podjetij se je po epidemiji sarsa sicer začelo ukvarjati z razvojem v tej smeri, a obeti so po mojem mnenju še vedno zmerno pesimistični. Razvoj cepiva traja več let in ne vidim možnosti, da bi v kratkem dobili zadostno preizkušeno cepivo.

Virusi imajo zaradi svojih bioloških lastnosti povsem drug način vstopa v celico kot bakterije. Dodaten problem virusov je, da pogosto povzročajo tako imenovani hit & run. Okužba na hitro povzroči škodo, ki jo za razmnoževanje izkoristijo bakterije. In v takem primeru virusne okužbe ni smiselno zdraviti, ker se je treba že posvetiti bakterijski okužbi.

Za gripo nekakšno zdravilo vendarle imamo ... 

Za gripo obstaja zdravilo, ki učinkuje na večino sevov – znameniti tamiflu. A njegova uporaba je precej kontroverzna. Nasprotniki ga označujejo za neučinkovito zdravilo, ker bolezen skrajša zgolj za en dan. Če zboli zelo veliko ljudi, pa se teh dni seveda kar nabere. Po mojem mnenju je tamiflu sicer učinkovito zdravilo, ki pa ga je v realnih razmerah težko učinkovito uporabljati. Če zbolite za gripo, boste prvi dan dobili vročino, boleli vas bodo sklepi. Ulegli se boste v posteljo in počakali, da se stanje izboljša. Šele tretji dan se boste verjetno odpravili k zdravniku, to pa pomeni, da ste čas, ki je najprimernejši za zdravljenje s tamiflujem, že zamudili.

V primeru virusa sars je trajalo precej časa, da so Kitajci epidemijo sploh priznali in jo opisali. Tokrat imamo na voljo vse podatke, ki so potrebni, da se lahko z epidemijo uspešno spopademo.

Bakterije imajo svoje naravne sovražnike – bakteriofage, viruse, ki napadajo bakterije. Kaj pa virusi, imajo svoje naravne sovražnike? 

V bistvu ne. Pri virusih pridemo na zadnjo biološko raven. Glavni sovražnik virusov so imunski sistemi višjih organizmov. Nekateri virusi imajo razvite mehanizme, s katerimi vplivajo na celični obrambni sistem in zavrejo nastajanje protivirusnih spojin. Poleg tega se lahko v vsakem razmnoževalnem ciklu nekoliko spremeni beljakovinska sestava na njihovi površini, s čimer jih imunski sistem, ki je ustvaril protitelesa za točno določene beljakovine, ne prepozna več.

Kateri virus sploh velja za najbolj nalezljivega? Kateri ima najvišjo smrtnost?

Najbolj nalezljiv je verjetno virus ošpic. Zelo težko je izvajati izolacijo. Znani so primeri, tudi pri nas, ko je kdo šel v bolnišnico v času, ko se je v njej zdravil bolnik z ošpicami. Ni imel stika z njim, ni se zadrževal v istem prostoru, celo ne na istem oddelku, pa se je vseeno okužil. Virusi iz družine, iz katere izhaja virus ošpic, nasploh veljajo za najbolj nalezljive. V to družino spadata denimo tudi virus mumpsa in respiratorni sincicijski virus. Večina virologov je mnenja, da bi prav iz te družine utegnil najverjetneje izhajati virus, ki bo povzročil naslednjo globalno pandemijo.

Najvišjo smrtnost pa ima virus stekline, pri katerem je smrtnost praktično stoodstotna. Obstaja sicer nekaj anekdotičnih primerov, ko naj bi ljudje preživeli okužbo, a tudi ti preživeli praviloma niso končali v dobri koži. K sreči s tem virusom nimamo več veliko opravka.

V intervjuju za Delo pred nekaj leti ste dejali, da se bomo morali na vnovično pojavljanje ošpic kar lepo navaditi ... 

Žal je to bolj res, kot bi si sam želel. Razlog je seveda v zavračanju cepljenja. Spomnim se primera z začetka kariere, ko je za posledicami okužbe z ošpicami umrla šestletna deklica. Kot dojenčica je prebolela ošpice, iz okužbe pa se je razvil smrtonosen zaplet, imenovan SSPE – subakutni sklerozirajoči paraencefalitis, ki je neozdravljiv. Tako kot pri steklini je smrtnost stoodstotna. Zavračanje cepljenja, še posebej proti ošpicam, se mi zdi zato skrajno neodgovorno. Ko se doseže številka tisoč okuženih, se bo tudi v razvitih državah zagotovo začelo govoriti o smrtnih primerih.

Prosim za iskrenost: je po vašem mnenju le vprašanje časa, da se bo novi koronavirus pojavil tudi v Sloveniji? 

Zelo nehvaležno vprašanje. Bolj se nagibam k pritrdilnemu odgovoru.

Kaj nas čaka v takem primeru? 

Upam, da ne bo nastala panika. Panika nikoli ne prinese nič dobrega in kvečjemu oteži obvladovanje okužbe. Na državni ravni obstajajo ustrezni načrti za ravnanje v takšnih primerih. Naša naloga bo čim hitreje potrditi ali ovreči sum okužbe. Ustrezne teste smo že uvedli. Najkasneje v treh urah od prejema vzorca bomo vedeli, pri čem smo. Seveda bo treba obolelega človeka osamiti. Po doslej znanih podatkih se virus širi kapljično in ne tudi z aerosolom »po zraku«, kar precej olajša izolacijo.