Borka za pravice žensk v znanosti

Novozgrajeni teleskop v Čilu, ki je v lasti Ameriške nacionalne znanstvene fundacije in je do nedavnega nosil delovno ime Veliki sinoptični pregledovalni teleskop (LSST, Large Synoptic Survey Telescope), je postal prvi ameriški observatorij, poimenovan po ženski – Veri Cooper Rubin, astronomki, ki je preučevala rotacijske krivulje galaksij in s svojimi dognanji pripomogla k odkritju obstoja temne snovi.

Observatorij Vere C. Rubin, doslej največji optični teleskop za širokokotno pregledovanje in raziskovanje spremenljivega neba, bo začel delovati leta 2022. »To je lep način za počastitev dosežkov naše matere v astronomiji in njenega truda za enakovredno obravnavo žensk v znanosti,« so ob tem dejali otroci Rubinove, ki je umrla leta 2016. Vera Rubin je prva ženska, ki ji je bilo dovoljeno uradno vstopiti v observatorij Mount Palomar v Kaliforniji; če so ženske želele uporabiti teleskop, so navadno morale vstopiti pod moževim imenom. Ker v observatoriju ni bilo žensk, ni bilo niti toaletnih prostorov zanje – in Rubinova je bila tista, ki je iz papirja izrezala žensko v krilu in jo nalepila na vrata enega izmed stranišč. Proti seksizmu v znanosti se je borila tudi odločneje: kadar je opazila, da je med govorci na kateri od konferenc malo ali nič žensk, je navezala stik z organizatorji in od njih zahtevala, da razmerje popravijo. S predsodki zaradi svojega spola se je morala spoprijemati tudi sama, in to že zgodaj: ko je bila še najstnica in je profesorju fizike povedala, da je dobila štipendijo na elitni univerzi Vassar, ji je rekel: »Dokler se boš držala stran od znanosti, bo vse v redu.« Ko je, stara 22 let in noseča, prišla predstavljat magistrsko delo o gibanju galaksij – ugotovila je, da se galaksije ne samo oddaljujejo, temveč tudi vrtijo okrog neznanih središč – na Ameriško astronomsko zvezo, so jo poskušali prepričati, da bi zaradi njenega stanja namesto nje govoril kdo drug. »Rekla sem – saj lahko grem,« se je Rubinova spominjala v avtobiografiji. Uspešno je opravila predstavitev, ki je dvignila veliko prahu. »Eden od številnih jeznih mož mi je prišel gor povedat, zakaj tega ne smem početi.«

Rubinovi je sicer, čeprav so ženske v znanosti še danes v manjšini, uspelo narediti vidno kariero in za časa življenja dobiti številna priznanja – med drugim je prejela Nacionalno medaljo za znanost in zlato medaljo Kraljeve astronomske družbe. Vendar so številni znanstveniki prepričani, da bi morala dobiti tudi Nobelovo nagrado za fiziko. V sedemdesetih letih je odkrila do tedaj najmočnejši dokaz za obstoj temne snovi, materije, ki sestavlja približno 85 odstotkov vesolja. »Obstoj temne snovi je popolnoma spremenil naše razumevanje vesolja, z nenehnim prizadevanjem za razumevanje vloge temne snovi pa smo ustvarili nova polja znotraj astrofizike in fizike osnovnih delcev. Alfred Nobel je nagrado za fiziko opisal kot nagrado, ki prepoznava ’najpomembnejše odkritje’ znotraj polja fizike – in če temna snov ne ustreza temu opisu, potem ne vem, kaj sploh ustreza,« je o pomembnosti njenega dela že pred časom dejala astronomka Emily Levesque z Washingtonske univerze v Seattlu.