Študent preveč, študent premalo

V študijskem letu 2019/20 se je na 17.396 razpisanih mest na 67 slovenskih fakultetah in visokih šolah v prvem roku vpisalo 14.604 študentov. »Pri vpisu prevladuje zanimanje predvsem za zdravstvo, medicino in farmacijo, zanimanje za tehnične fakultete pa je še vedno nižje od potreb na trgu,« pove Darja Lisjak z Univerze v Ljubljani. Presežek vpisa je bil v letošnjem študijskem letu velik tako na Medicinski fakulteti v Ljubljani (313 vpisanih na 150 mest za medicino, 128 na 50 mest za dentalno medicino) kot v Mariboru (182 vpisanih na 86 mest za splošno medicino). Na smeri Fakultete za farmacijo – farmacijo, kozmetologijo in laboratorijsko medicino – so se skupaj vpisali 303 študentje (184 na farmacijo, ki sprejme 165 študentov, 57 na kozmetologijo, ki jih sprejme 40, in 62 na laboratorijsko biomedicino, ki jih sprejme 50).

Ravno tako so imele presežek prijav skoraj vse smeri na slovenskih fakultetah, povezanih z zdravstvom: babištvo, delovna terapija, fizioterapija, laboratorijska zobna protetika, ortotika in protetika, radiološka tehnologija, sanitarno inženirstvo in zdravstvena nega na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani; zdravstvena nega na Fakulteti za zdravstvene vede v Mariboru; ter aplikativna kineziologija, fizioterapija, prehransko svetovanje – dietetika in zdravstvena nega na Fakulteti za vede o zdravju na Primorskem. »Za naše študijske programe je vsako leto veliko zanimanja, saj gre za zelo perspektivne poklice na področju zdravstva,« pravi Mojca Dolar z Zdravstvene fakultete v Ljubljani. »Naši študenti se že v času študija prek obveznega praktičnega usposabljanja srečujejo s potencialnimi delodajalci, zato so kot diplomanti po zaključenem študiju zaposljivi.«

Zaželeni fakulteti sta še Akademija za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) ter Akademija za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO) v Ljubljani, ki imata presežek prijav na vseh smereh, razen kiparstva, unikatnega oblikovanja in slikarstva – video in novi mediji (vse na ALUO), četudi morajo kandidati za vpis prestati preizkuse nadarjenosti. Ravno tako za glasbeno umetnost na Akademiji za glasbo (UL), kamor se je letos vpisalo enkrat preveč študentov. Množično pa se študentje vpisujejo tudi na biologijo, živilstvo in prehrano, vse smeri na Ekonomski fakulteti (UL), arhitekturo, multimedijo, elektrotehniko, aplikativno elektrotehniko, vse smeri Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo (UL), računalništvo in matematiko, računalništvo in informatiko, socialno delo, strojništvo, vse smeri Fakultete za šport UL, upravno informatiko, veterinarstvo, pravo, likovno pedagogiko, logopedijo in surdopedagogiko, predšolsko vzgojo, razredni pouk, socialno pedagogiko, specialno in rehabilitacijsko pedagogiko, vse smeri na Oddelku za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje Naravoslovnotehniške fakultete (UL), mehatroniko, vse smeri Fakultete za varnostne vede (UM), notranjo opremo, dizajn – vizualne komunikacije in biopsihologijo – četudi smo pred nekaj leti brali o tem, da so biopsihologi, ki lahko ta naziv pridobijo šele od leta 2011, nezaposljivi, saj gre za program na presečišču psihologije, medicine in socialnega varstva, to pa so področja, ki so strogo regulirana z zakonodajo. Pravni sistem torej poklica biopsihologa še ne predvideva; enako velja za socialno gerontologijo, ki jo je pri nas mogoče študirati na plačljivem visokošolskem zavodu Alma Mater Europea. Socialna gerontologija, veda, usmerjena v preučevanje in delo s starostniki, velja za eno panog prihodnosti, saj se prebivalstvo stara, kljub temu pa delovno mesto socialnega gerontologa še ni vpisano v katalog funkcij, delovnih mest in nazivov v javnem sektorju Republike Slovenije, zato imajo študentje te smeri, enako kot biopsihologi, težave z zaposlitvijo.

Po drugi strani pa med poklice prihodnosti še vedno štejemo tudi tehnične poklice, za katere se je v Sloveniji mogoče izobraževati že dlje časa, a med študenti ni veliko zanimanja, denimo za programe na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo, za agronomijo ali lesarstvo na Biotehiški fakulteti, pa za programe Oddelka za geotehnologijo, rudarstvo in okolje na Naravoslovnotehniški fakulteti, četudi so vse našteto študiji, ki veljajo za »uporabne«. A vse kaže, da se bodo naša merila uporabnosti študijev v prihodnosti spremenila, saj bo več poudarka na interdisciplinarnosti. »Seveda obstajajo različne napovedi o tem, kaj so poklici prihodnosti. A dejstvo je, da je pomembno predvsem to, kdo je oseba, ki določen poklic opravlja,« meni Darja Lisjak z Univerze v Ljubljani. »Študenti, ki pridejo na univerzo, da se bodo kaj naučili, ki si ves čas želijo nadgradnje znanja, ki ne omejujejo svoje dejavnosti le na študij, ampak se ukvarjajo tudi z obštudijskimi dejavnostmi, ki razvijajo vse svoje potenciale, tudi tiste, ki niso neposredno povezani s študijem – to so študenti s svetlo prihodnostjo in kariero. Širše gledano pa je seveda pomembno ravnovesje. Če pogledamo najnovejše trende razvoja, smo v t. i. industriji 4.0, v četrti industrijski revoluciji, kjer je oziroma je bil v ospredju tehnološki razvoj. Prihaja pa že družba 5.0, ki temelji na uravnoteženem razvoju in sodelovanju vseh področij – od tehnike in naravoslovja na eni ter družboslovja in humanistike na drugi strani.«

Humanistika odpira možnost drugačnega sveta

Kako pa je z odnosom slovenskih študentov do družboslovja in humanistike? Med družboslovnimi študiji je bilo lani največ interesa za novinarstvo (40 prijavljenih za 35 razpisanih mest), mednarodne odnose (70 prijavljenih za 35 razpisanih mest), sociologijo – kadrovski menedžment (35 prijavljenih za 46 razpisanih mest) in komunikologijo – tržno komuniciranje in odnosi z javnostmi (81 prijavljenih za 35 razpisanih mest) na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani ter anglistiko (179 prijavljenih za 120 razpisanih mest), japonologijo (47 prijavljenih za 30 razpisanih mest), koreanistiko, ki jo je na Filozofski fakulteti mogoče študirati šele zadnjih nekaj let (49 prijavljenih za 15 razpisanih mest), sinologijo (16 prijavljenih za 15 razpisanih mest), pedagogiko in andragogiko (61 prijavljenih za 50 razpisanih mest), psihologijo (129 prijavljenih za 60 razpisanih mest), rusistiko (41 prijavljenih za 35 razpisanih mest) in dvopredmetni študij zgodovine (91 prijavljenih za 80 razpisanih mest) na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Presežek prijav imajo tudi na angleškem jeziku in književnosti (59 prijav za 40 razpisanih mest) ter na psihologiji (80 prijav na 35 razpisanih mest) na Filozofski fakulteti v Mariboru. Presežek vpisa je torej za smeri, ki med družboslovnimi kljub vsemu veljajo za bolj perspektivne – sploh študiji azijskih jezikov ta hip, ko jih obvlada še razmeroma majhno število ljudi, omogočajo zaposlitev na številnih področjih. »Najbolj motivirani študentje pol leta ali celo eno leto študija opravijo na Japonskem na eni izmed tamkajšnjih univerz. Tako si zelo izboljšajo poznavanje jezika, iz prve roke dobijo občutek za to deželo in kulturo. Ko končajo študij, so zaposljivi v gospodarstvu in kulturi, tako rekoč povsod,« je o japonologih pred leti v intervjuju za Delo dejal nekdanji predstojnik oddelka za azijske in afriške študije na Filozofski fakulteti v Ljubljani, dr. Andrej Bekeš.

Pri vpisu prevladuje zanimanje predvsem za zdravstvo, medicino in farmacijo, zanimanje za tehnične fakultete pa je še vedno nižje od potreb na trgu.

Toda med družboslovnimi in humanističnimi študiji je tudi kar nekaj takih, ki so nujno potrebni za družbeni razvoj, a med študenti – in splošno javnostjo – ne uživajo ugleda, ker so domnevno »nezaposljivi«. Sem spadajo denimo filozofija, primerjalna književnost in literarna teorija, latinski jezik, književnost in kultura, etnologija in kulturna antropologija ter antični in humanistični študiji, vsi na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Kako motivirati študente, da se bodo kljub vsemu vpisovali tudi na te in podobne smeri – ali pa prepričati tiste, ki se v osnovi zanimajo za humanistiko, a bi šli ravno zaradi bojazni pred nezaposljivostjo raje študirat kaj praktičnega, da je vendarle vredno pridobivati znanje na področju, ki jih veseli? »Humanistični študiji spadajo med bazične študijske smeri na tako rekoč vseh uglednih svetovnih univerzah. Imajo večstoletno tradicijo, na naši univerzi pa z lanskim letom prav stoletno. Ti študiji študentkam in študentom omogočajo široko razgledanost, so trdna osnova za kritično mišljenje, kar je ena od glavnih nalog humanistike in družboslovja, hkrati pa so izhodišče za opravljanje številnih poklicev, kjer je tovrstna intelektualna širina izredno cenjena,« pravi dekan Filozofske fakultete dr. Roman Kuhar. »Si predstavljate, da bi bili družba, kjer nihče več ne bi znal brati in prevajati klasičnih tekstov? Nihče ne bi znal latinščine? Klasične grščine? Ne nazadnje, kaj bi to pomenilo za znanje medicine? Si želimo, da smo družba, kjer ne bi znali brati in razumeti pomembnih filozofskih razprav, ki nam pomagajo razumeti življenje in nas same? Kjer tudi v primeru aktualnih družbenih problemov in razprav, kot je recimo evtanazija, ne bi imeli orodij za etične in antropološke razmisleke? Res je, da so univerze pod vse večjim pritiskom, da postanejo industrija aplikativnih dejavnosti, a to je pogubna pot, ki vodi v kulturno in duhovno opustošenje. Znanstvenega delovanja ne moremo in ne smemo meriti zgolj po njeni neposredni unovčljivosti in takojšnji praktični uporabnosti, saj je znanost več kot zgolj tehnično opravilo aplikacije znanstvenih dosežkov. Jasno je, da vsa odkritja nimajo nujno neposredne uporabne vrednosti, a nam omogočajo razumevanje sveta.« Dodaja, da je vpis na humanistične programe v zadnjih letih stabilen. Na filozofijo se je denimo lani vpisalo 50 študentov (75 razpisanih vpisnih mest), na latinski jezik, književnost in kulturo 9 (12 razpisanih vpisnih mest), na primerjalno književnost in literarno teorijo 37 (65 razpisanih vpisnih mest) in na antropologijo ter kulturno antropologijo 30 (75 razpisanih vpisnih mest). »To nikoli niso bili množični študiji, zagotovo pa sodijo med tiste študijske programe, ki študentkam in študentom nudijo široko temeljno znanje in trdno podlago za kritično mišljenje. Brez tega družbe drvijo v totalitarizme. In brez tega ni mogoče misliti alternativ. Humanistika je pomemben branik vsega tega tudi v družbi, ki jo pomembno zaznamujejo tehnični preboji in umetna inteligenca. Pri tem je ključno interdisciplinarno sodelovanje, zato so družboslovna in humanistična znanja sestavni in nujni del tega razvoja,« ugotavlja dr. Kuhar.

Nika Kovač in Ana Svetel izhajata s področja humanistike: Kovačeva, etnologinja in antropologinja, trenutno doktorska študentka sociologije, je direktorica inštituta Osmi marec in ena vidnejših mladih intelektualk, ki opozarja na krivice v družbi, Svetelova, doktorska študentka in mlada raziskovalka na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo, pa je pesnica, pisateljica in publicistka. »Zelo hitro po vpisu na fakulteto ugotoviš, da te kot humanista ne čaka paleta različnih zaposlitev, o katerih poslušaš na informativnih dnevih,« je iskrena Kovačeva. »Toda študij ti da orodja, da razumeš današnji družben kontekst. Večina študentov humanistike ne bo dobila redne zaposlitve, prisiljeni bodo v s.p.-izacijo in prekarne oblike dela. Vendar ga tudi marsikateri naravoslovec ne bo. In velika vrednost humanističnega študija je, da razumeš, zakaj je tako. Situacije ne vidiš kot posledice individualnih izbir, ampak kot splet družbenih okoliščin. Znanje ti omogoča artikulirati, kaj je narobe in kaj bi moralo biti drugače. To pa je po mojem mnenju največji potencial humanistike: odpira možnost drugačnega sveta in nas spodbuja k delovanju.«

»Nikakor ni nujno, da boš kot etnolog ali antropolog preučeval kozolce, čeprav je tudi to seveda vznemirljivo,« dodaja Ana Svetel. »Med mojimi kolegicami in kolegi, s katerimi smo skupaj študirali, so nekateri zaposleni na Fakulteti za računalništvo, na Fakulteti za elektrotehniko, na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje ... Številne institucije se odpirajo za kvalitativne raziskave, za interpretativna znanja, kar je priložnost za humanistiko. Sama študentom svetujem, naj so med študijem čim bolj samoiniciativni, naj v okviru delovne prakse pristopajo k različnim organizacijam, in številnim se nato odprejo možnosti za prihodnja sodelovanja. Vesela sem, ko vidim v prvem letniku študente, ki so se z navdušenjem vpisali na Filozofsko fakulteto, zdijo se mi pogumni. Družba, kjer je ukvarjanje s sodobno portugalsko liriko ali baročnim kiparstvom ali hišnimi imeni na Koroškem percipirano kot nesmiselno ali nepotrebno, je družba, oropana neke vrste radovednosti. Mantra o ’nezaposljivosti humanistov in družboslovcev’ se mi zdi v današnjem svetu, ko se soočamo s kompleksnimi problemi, ki terjajo kompleksne pristope, izredno kratkovidna. Menim, da je del krivde tudi na gimnazijah, ki svoje najboljše dijake usmerjajo zgolj v naravoslovje in tehniko – tega preprosto ne razumem.«