Mediji brez obraza
Kaj ostane od časopisov, katerih naslovnice v celoti prekrivajo oglasi?
Tisti drugi se vedno manifestira v obrazu, njegov obraz nas nagovori, naslavlja, nam daje etično zahtevo – tukaj sem, to sem jaz; in šele ko drugega uzreš v obraz, ga lahko pripoznaš, njega in hkrati samega sebe. O vsem tem, o filozofiji obraza je že pred desetletji pisal francoski filozof Emmanuel Lévinas. Očitno ga v teh krajih vsi niso prebirali. Recimo direktorji največjih slovenskih medijev, ki so v zadnjih letih pokleknili, ki so sklenili pakt s hudičem, in namesto naslovne strani časopisa, namesto obraza, objavili plačane oglase za različna podjetja. Na njihovem obrazu je ostal samo logotip.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Tisti drugi se vedno manifestira v obrazu, njegov obraz nas nagovori, naslavlja, nam daje etično zahtevo – tukaj sem, to sem jaz; in šele ko drugega uzreš v obraz, ga lahko pripoznaš, njega in hkrati samega sebe. O vsem tem, o filozofiji obraza je že pred desetletji pisal francoski filozof Emmanuel Lévinas. Očitno ga v teh krajih vsi niso prebirali. Recimo direktorji največjih slovenskih medijev, ki so v zadnjih letih pokleknili, ki so sklenili pakt s hudičem, in namesto naslovne strani časopisa, namesto obraza, objavili plačane oglase za različna podjetja. Na njihovem obrazu je ostal samo logotip.
Borut Krajnc, fotoreporter Mladine, že dolgo spremlja družbeno dogajanje v Sloveniji. In s fotografijami odgovarja nanj. Kaže nam obraz Slovenije. Tako je pred ducat leti naredil odmevno razstavo Praznina, slikal je prazne oglasne panoje, trenutek, ko kapitalizmu, kot je tedaj zapisal Marcel Štefančič, jr., »zmanjka slike«, ko zajeclja. Prazni oglasni panoji so še bolj grozni od bleščavih reklam. Po prvi praznini je Krajnc fotografiral neko drugo praznino, politiko pravzaprav, objavil je umetniški koledar fotografij predvolilnih delovnih akcij Boruta Pahorja.
Koledar, ki ga je mogoče še danes najti na kakšnem stranišču, morda tudi v avtomehanični delavnici, prikazuje ravno to, prikazuje lepega in praznega predsednika države. Zdaj so praznine in politika dobile svoje naravno nadaljevanje, dobile so razstavo Pritisk, razstavo naslovnic slovenskih medijev.
»Kakšen je pomen naslovnice časopisa? Zakaj je oglas kot naslovnica sporen?« je o Krajnčevi razstavi zapisala medijska strokovnjakinja dr. Sandra Bašić Hrvatin. »Na naslovnici naj bi bile bralcem predstavljene novice dneva. Tisto, kar je bilo vredno zapisa tistega dneva. Tisto, kar je pomembno za razumevanje sveta, v katerem živimo. Tisto, kar sproži javno razpravo. Tisto, kar je pomembno vedeti. Naslovnica je uredniški izbor najpomembnejših novic. Njihove pomembnosti naj ne bi določali zasebni interesi ali pa interesi tistih, ki uporabljajo časopisni prostor za oglaševanje svojih izdelkov in storitev. Naslovnica kot oglas je popolna privatizacija javne komunikacije. Razen v primeru, da novinarji in uredniki menijo, da je novica prav to: V rokah je držala Mercatorjevo vrečko. Da je novica dneva to, da je mogoče biti zgodba z naslovnice tako, da jo kupiš.«
Kakšen je že namen časopisa in novinarstva? V demokratični družbi naj bi novinarstvo zagovarjalo interese javnosti, skupnega dobrega. Oglaševanje je nekaj drugega, oglasi zagovarjajo interese lastnikov kapitala, torej zasebne koristi. »Očitno pa je, da so zasebne koristi že zdavnaj prevzele novinarstvo. Ideja o obstoju nekakšnega požarnega zidu med oglaševalskim in novinarskim delom časopisa je dokončno pokopana v trenutku, ko so časopisi morali sprejeti oglaševalski denar kot subvencijo za opravljanje svojega temeljnega dela – novinarstva,« je o tem še zapisala Sandra Bašić Hrvatin.
Ima prav. Krajnčeve velike fotografije naslovnic največjih slovenskih medijev so videti kot osmrtnice, osmrtnice novinarstvu, osmrtnice novinarskemu poslanstvu, osmrtnice tistim, ki so klonili pod pritiskom.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.