Varnost novinarjem!

Ministrstvo za kulturo se je zavzelo za vzpostavljanje varnega okolja za novinarje

Živimo v času burnega medijskega dogajanja: tiskani mediji so v krizi, vse več ljudi se zanaša na splet, ta pa je preplavljen z lažnimi novicami in generiranimi vsebinami. Novinarji z vzponom vplivnežev niso več edini »opinion makerji«. A hkrati je njihov vpliv očitno še vedno dovolj velik, da so v vse več državah tarča naraščajočih pritiskov. Splošnemu slabšanju delovnih razmer v medijih se pridružujejo besedne in telesne grožnje, tudi grožnje s smrtjo; po poročanju Sveta Evrope so se v zadnjem letu podvojile. Resne telesne poškodbe in celo smrt pogosto ostajajo neraziskane ali nekaznovane, tudi v Sloveniji. »Novinarji nas zadnje dni obveščajo o verbalnih napadih neznancev na ulici, veliki količini sporočil z neznanih številk z žaljivo vsebino, grožnjah v družabnih medijih,« pravijo v Društvu novinarjev Slovenije.

»Mediji v madžarski lasti so objavili fotomontaže okrvavljenih slik, vrstijo se žaljivi članki na osebni ravni in druge metode, ki so namenjene ščuvanju ljudi proti novinarjem in medijem. Ker se v pregretem političnem ozračju zadnjih dni stopnjujejo verbalni napadi na novinarje, je povsem upravičeno opozoriti, da se s tem povečuje tudi tveganje za fizične napade.«

Ministrstvo za kulturo je ta teden v sporočilu za javnost opozorilo, da so krnjenje neodvisnosti medijev in napadi na novinarje resna grožnja demokraciji. »Evropska komisija je poročanje o zagotavljanju varnosti novinarjev vključila v predlog rednega spremljanja stanja vladavine prava v državah članicah. Svet za splošne zadeve bo vzpostavitev novega mehanizma obravnaval prihodnji teden in pri tem bo s svojimi predlogi sodelovala tudi Slovenija.« Ministrstvo si bo še naprej prizadevalo za sodelovanje vseh ključnih resorjev pri vzpostavljanju varnega okolja za novinarje, da bodo ti lahko opravljali delo. Proučujejo tudi možnosti za obnovo procesa prenove zakona o medijih, ki je začrtala krepitev novinarske avtonomije in socialne varnosti pri večji preglednosti delovanja medijev in njihovega financiranja. »Prenova zakona o medijih je nujna. Novela, ki je zaradi razpada vlade ostala v predalu, je predvidevala ureditev nekaterih najbolj problematičnih področij, zato bi bilo dobro, če bi bila sprejeta,« se strinjajo v Društvu novinarjev. »Opozarjali smo že, da državna podjetja prek oglaševanja financirajo sovražni govor in volilno kampanjo stranke SDS, da je financiranje občinskih glasil nedovoljena državna pomoč, pa na absurd, da država subvencionira medije, ki vsak dan kršijo profesionalna etična načela in vodijo sramotilne kampanje zoper novinarje in medije. Ko novinarji grožnje prijavijo policiji, jih ta ne jemlje resno, tožilstvo pa ovadbe zavrača kot neutemeljene. Pri obsodbi napadalca na snemalno ekipo, ki bi se lahko končal tudi usodno, je tožilstvo kaznivo dejanje na primer okarakteriziralo le kot grožnjo. Sodni postopek zaradi grobe žalitve novinark RTVS se zaradi nerazumljivih procesnih zapletov vleče v nedogled. To so problemi, ki močno presegajo le medijsko zakonodajo. Vse pristojne institucije in posamezniki, predvsem politiki, pa tudi novinarji bi morali prevzeti svoj del odgovornosti, da bi ustavili normalizacijo ekscesnih razmer.«