25. 2. 2020 | Kultura
Ali ima univerzalno razumljiva umetnost res večje izrazne možnosti?
V Galeriji škuc bo do 27. marca na ogled razstava Luke Savića, ki na podlagi študija zahodne filozofije in estetike uporablja različne medije za ustvarjanje enigmatičnih instalacij
V Galeriji Škuc v Ljubljani bodo, 26. februarja ob 19.00 odprli razstavo Splošna filozofija in izpoved posameznika, umetnika Luke Savića, ki na podlagi študija zahodne filozofije in estetike uporablja različne medije za ustvarjanje enigmatičnih instalacij, ki vključujejo in prilagajajo umetnostnozgodovinske reference ter filozofske ideje. Pred odprtjem bo ob 18.00 potekalo javno vodstvo z umetnikom in kuratorjem razstave Guyem Robertsonom.
Savića predvsem zanima, kako se abstraktni, univerzalni koncepti nanašajo na individualno izkušnjo: Kako naj, denimo, umetnik uporablja ikonografske motive – vizualne simbole in znake, ki jih umetniki uporabljajo že tisočletja – za komunikacijo s svetom, obenem pa upošteva tudi specifičnosti lastnih izkušenj? Savić nas nato vodi k naslednjemu vprašanju: Ali ima umetnost, ki stremi k univerzalno razumljivemu jeziku, večje izrazne možnosti od tiste, ki ne?
Instalacija Negativna teologija (2017) predstavlja izhodišče razstave, iz katerega izhaja najnovejše Savićevo delo. Vključuje monokromatično sliko, kos marmorja, v razmerju zlatega reza razrezan na dva dela, in štiri sprehajalne palice iz lesa. "Sprehajalne palice so iz izleta s prijatelji v hribe z razgledom na Spoleto v Italiji in bi jih lahko razumeli kot referenco na Mojzesovo magično sprehajalno palico", pravi Savić.
"Sprehajalne palice so iz izleta s prijatelji v hribe z razgledom na Spoleto v Italiji in bi jih lahko razumeli kot referenco na Mojzesovo magično sprehajalno palico."
Luka Savić
V novi instalaciji Pošlji moje pozdrave Gabrielu (2020) povzema ideogram stickmana, piktografske figurice človeka, iz neoekspresionistične Standart serije A. R. Pencka, ki poustvari iz kovine v višini 2,1 metra. Savićeva iteracija simbola je v duhu Pencka; ta je stickmana razumel kot prazgodovinski motiv iz jamskih slikarij, ki je združeval besedilo, simbol in podobo na univerzalno razumljiv način.
Instalacija Časost časa (2020) združuje različne oblike, ki se v zgodovini umetnosti pojavljajo znova in znova. Med njimi je pet platonskih teles ali "pravilnih konveksnih poliedrov", o katerih je Platon razmišljal v dialogu, naslovljenem Timaj. Telesa so metafizične reprezentacije zemlje, zraka, vode, ognja in etra (neoplatonsko), iz katerih so, po Platonovem mnenju, bogovi zgradili svet.
Luka Savić (1990) je umetnik in filozof, rojen v Ljubljani. Pred študijem filozofije na Filozofski fakulteti v Ljubljani je študiral vizualno umetnost na Akademiji za vizualne umetnosti (AVA). Njegova dela so bila med drugim na ogled v Mahler & LeWitt Studios, Spoleto, Italija (kjer je bil rezidenčni umetnik); Arte Fiera Polis, Bologna, Italija; 31. Grafični bienale, Ljubljana in Galerija DLUL, Ljubljana. Od leta 2011 do 2017 je bil asistent Mirana Moharja, člana skupine IRWIN. Od leta 2017 je sodelavec Studijskega arhiva Davida Gotharda, delujoč med Ljubljano, Londonom in italijansko Gorico. Kot gost je predaval na različnih institucijah po Evropi, pomagal pri oblikovanju scenografij in razstav: nazadnje razstavo ruskih ikon v Mestnem muzeju Ljubljana. Trenutno študira na magistrski stopnji na Oddelku za transdisciplinarne umetnosti dunajske Univerze za uporabne umetnosti,
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.