Koalicija »Za Slovenijo«

Univerzalni otroški dodatek, postopna uvedba naborništva, dvig sredstev za občine, učinkovito varovanje državne meje, gradnja najemniških stanovanj, domov za ostarele, stanovanjska shema za mlade družine, brezplačni vrtec za drugega in vse ostale otroke … Koalicijske pogodbe, tudi ta, ki so jo ta teden podpisale stranke nove koalicije pod vodstvom Janeza Janše, so seveda napisane všečno javnosti. V njih lahko najdemo visokoleteče zaveze, predvsem v preambulah. Tudi nova koalicija bo delovala »za blaginjo Slovenije« in bo seveda »širila prostor svobode, miru, spoštovanja človekovih pravic in varnosti«. A eno je besedilo, namenjeno objavi, drugo pa je vsebina pogovorov, ki so jih imeli strankarski pogajalci zadnji teden za zaprtimi vrati in iz katerih je mogoče sklepati precej več o spremembah, ki jih bo prinesel politični preobrat.

Na področju zdravstva koalicijski partnerji recimo poudarjajo zagotovitev dodatnih sredstev »iz javnih in drugih virov za dolgoročno finančno vzdržno in stabilno financiranje zdravstvenega sistema in dolgotrajne oskrbe« ter »učinkovite ukrepe za skrajševanje čakalnih vrst z vključevanjem vseh kadrovskih virov«. Omenjena sta sprejem zakona o dolgotrajni oskrbi ter prenova zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju »s spremembo delovanja in upravljanja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in s preoblikovanjem dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja«. Poleg tega še možnost bolniške odsotnosti brez obiska zdravnika v skupnem obsegu devetih dni ali recimo ustanovitev agencije za kakovost zdravstvenih storitev. A kot nam je uspelo izvedeti, so se koalicijski pogajalci minuli teden na edinem sestanku, namenjenem zdravstvu, pogovarjali o drugih prednostnih nalogah.

Zelo veliko pove že kadrovska sestava pogajalske skupine, namenjene usklajevanju skupnega programa na področju zdravstva.

To je seveda vodil Tomaž Gantar, član izvršilnega odbora stranke DeSUS in verjetni novi kandidat za zdravstvenega ministra. Gantar je v času svojega ministrovanja leta 2013 na primer poskušal dopolnilno zdravstveno zavarovanje pustiti pri zasebnih zavarovalnicah in ga za nameček še pretvoriti v obveznega – tako da bi morali vsi plačevati komercialnim zavarovalnicam –, pri čemer mu je tedaj svetoval kar izvršni direktor komercialne zavarovalnice Adriatic Slovenica. Koalicijska obljuba, da bo dopolnilno zavarovanje »preoblikovano«, utegne pomeniti prav to.

Če smo se še januarja spraševali, ali je lahko javni zdravstveni sistem bolj solidaren, je vprašanje obrnjeno: Je sistem mogoče še bolj privatizirati, in če, koliko še?

Poleg Gantarja je na sestanku sodeloval Peter Požun, vodja programskega odbora za zdravje SMC, SDS je predstavljala njihova predsednica odbora za zdravstvo, koncesionarka Alenka Forte, ki ima v Trbovljah v lasti zasebni Medicinski center Heliks. Ta od države oziroma od Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) na mesec prejme med 11 in 20 tisoč evri koncesnine. Je torej tesno priključena na javni zdravstveni proračun in si – kot bomo videli v nadaljevanju – prizadeva, da bi bili zasebni zdravniki še večji porabniki denarja. NSi pa je zastopal njihov predsednik sveta Matjaž Trontelj. Kdo je Trontelj? Trontelj ni zgolj politik, ampak je zasebni zavarovalničar.

Je namreč tudi direktor sektorja za zavarovalne primere pri zavarovalnici Vzajemna, ali še drugače, je lobist, ki pa tokrat za svoje delovanje ne potrebuje licence.

Trontelj – nam je uspelo izvedeti – je koalicijskim partnericam povedal, da NSi v koalicijo ne bo vstopila, če bo ta dopolnilno zavarovanje ukinila, tako kot je to na sestanku predlagal Požun in o čemer je razmišljala koalicija pod vodstvom Marjana Šarca. Nato pa naj bi trojček, Trontelj, Gantar in Fortejeva, enotno predlagal, da bi bil denar za čakalne dobe namenjen vsem, torej ne le prednostno javnemu zdravstvu, ampak tudi zasebnikom. Na precej diplomatski način so partnerji zato v pogodbo nato zapisali, da se bodo zavzemali »za skrajševanje čakalnih vrst z vključevanjem vseh kadrovskih virov«. Poudarek je torej na »vseh«, ne pa primarno javnega dela, kot je pisalo v Šarčevi koalicijski pogodbi. Pri čemer je Trontelj v imenu NSi še zahteval, da se javna zavarovalnica razbije, temu je v pogodbi verjetno namenjen stavek »sprememba delovanja in upravljanja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije«.

Zdravstvo jemljemo kot primer: če smo se še januarja ob predlogu prenosa dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja spraševali, ali je lahko javni zdravstveni sistem bolj solidaren in manj odvisen od zasebnih interesov, je sedaj očitno, da bo vprašanje kmalu obrnjeno: Je sistem mogoče še bolj privatizirati, in če, koliko še? Na koalicijskem sestanku naj bi tako recimo Fortejeva želela omiliti podeljevanje zdravniških koncesij tako, da bi jih bilo mogoče ponovno podeljevati za nedoločen čas in brez posebnih pogojev. Novela zakona o zdravstveni dejavnosti iz leta 2017 je namreč določila, da je mogoče zdravstvene koncesije podeljevati za največ 15 let. Po tem času jih je mogoče podaljšati še za 15 let, a le pod pogojem dopolnitve javne zdravstvene mreže, ni pa jih več mogoče dedovati, prodajati ali prenašati. Ker mora o ustavnosti tega določila presoditi ustavno sodišče, so se koalicijske stranke dogovorile, da s to spremembo še počakajo.

Po naših informacijah se koalicijske stranke prav tako niso zavezale, da bi vlada na leto za zdravstvo zagotovila 30–50 milijonov evrov za investicije, kar spet kaže, da je dejanska vsebina po eni strani precej neambiciozna, po drugi pa usmerjena v zadovoljevanje številnih zasebnih interesov. Ideal in cilj nove koalicije na področju zdravstva sta zakon o interventnih ukrepih za stabilizacijo delovanja javnega zdravstvenega sistema, ki sta ga od zdravniške zbornice posvojili stranki NSi in SDS in ki ga bo naslednji mesec, 12. marca, obravnaval parlamentarni odbor za zdravstvo. Vprašanje sicer je, ali bo zakon res sprejet, ni pa dvoma, da bo koalicija poskušala v naslednjem obdobju uresničiti njegova načela.

Kakšna je torej vizija novega zdravstva? Zakon, ki ga predlagajo v NSi in SDS, predvideva uvedbo »neodvisnega ponudnika zdravniške službe«, kar naj bi postali zdravniki – samostojni podjetniki. Ti bi lahko nato avtonomno sklepali pogodbe o storitvah zdravniške službe z izvajalci zdravstvene dejavnosti, torej z bolnicami. Recimo: zdravnik bo najprej opravil redno delo v javnem zavodu, nato pa naj bi še kot s. p. delo nadaljeval za dodaten denar. Zakon zato seveda predvideva odpravo vseh omejitev dodatnega dela zdravnikov, ki jih je vzpostavil zakon o zdravstveni dejavnosti. Na tej podlagi bi lahko javni zdravstveni zavodi prosto sklepali pogodbe z zdravniki.

Za zdaj sicer tej reformi ostro nasprotuje Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), kjer menijo, da je predlagana rešitev le »obvod za večji zaslužek zdravnikov«. Upravni odbor zavoda je bil v stališču, ki so ga poslali v parlament, precej oster: »Glede na predlagane ukrepe se postavlja vprašanje, ali niso nekatere čakalne vrste umetno ustvarjene prav z namenom, da se uveljavijo predlagane rešitve, ki bi pomenile destabilizacijo javnega zdravstvenega sistema.« V javni zavarovalnici poleg tega menijo, da inštitut neodvisnega ponudnika pomeni »tveganje za delovanje javnega zdravstvenega sistema« in lahko privede do razkroja javnih zdravstvenih zavodov. »S to reformo bo ogrožena dostopnost do nujnih zdravstvenih storitev,« svarijo.

Tudi ekonomsko-socialni svet je na zadnji seji predlog reforme soglasno zavrnil. Po robu se tokrat idejam po privatizaciji niso postavili le sindikati – Lidija Jerkič iz Zveze svobodnih sindikatov je recimo predstavila skupno stališče sindikatov, ki »predlog zakona vidijo kot še enega v vrsti poskusov ukinjanja javnega zdravstva«, ampak tudi podjetniki. Dare Stojan iz Združenja delodajalskih organizacij obrtnih dejavnosti je recimo dejal, da se v tem predlogu »družbena sredstva koristijo za privatizacijo. To ni klasično podjetništvo, ki bazira na tržni logiki.« Jože Smole, član Združenja delodajalcev Slovenije, pa je v imenu Gospodarske zbornice dejal, da je »inštitut neodvisnega ponudnika rešitev, ki bi ogrozila javno zdravstveno mrežo in že tako preobremenjene zdravnike še dodatno vezala na izvajanje določenih storitev«. Tako morda 12. marca odbor za zdravje predloga NSi niti ne bo podprl – ni pa dvoma, da bo novi zdravstveni minister Gantar cilje in načela teh rešitev poskušal uresničiti.

Strankarski veljaki bodo naslednji dve leti očitno osredotočeni na koristi ozkega števila ljudi, na primer zasebnih zdravnikov, velika vprašanja pa bodo pustili vnemar.

Predsednik države Borut Pahor je konec decembra razmere v Sloveniji opisal kot zelo dramatične in dejal, da bi Marjan Šarec tudi na račun stabilnosti lastne koalicije moral imeti dovolj poguma, da izpelje nekatere nepopularne, strukturne reforme in zanje dobi širšo politično podporo. Toda nova vlada Janeza Janše takšnih večjih, morda nepopularnih, a nujnih strukturnih reform ne načrtuje. Primer zdravstva kaže, da bodo strankarski veljaki očitno osredotočeni na koristi ozkega števila ljudi, na primer zasebnih zdravnikov, velika vprašanja pa bodo pustili vnemar. In to je tudi občutek, ki navdaja bralca novega programa na drugih področjih. V koalicijski pogodbi recimo ni najti omembe nepremičninskega davka, ni omembe podnebnih sprememb, koalicija se ne bo ukvarjala z energetsko politiko oziroma z vprašanjem drugega bloka nuklearke. Prav tako ni jasno, od kod bo država dobila denar za dolgotrajno oskrbo ali pokojninsko reformo. Zelo lahko je v koalicijsko pogodbo zapisati, da bo parlament sprejel zakon o dolgotrajni oskrbi, če pred tem ni dosežen konsenz, kako. Velika večina ukrepov je nepomembnih, namenjenih zgolj peščici, ali pa so navedene zgolj floskule.

Vse to kaže, da si strankarski veljaki v naslednjih dveh letih ne bodo prizadevali za večje projekte, ampak bodo »stabilno« počakali do predsedovanja EU, ki bo v drugi polovici prihodnjega leta, in bodo nato šli na redne volitve. V tem času pa bodo, kot kažejo njihove obljube, odpravljali najrazličnejše administrativne obremenitve, se šli »skladen regionalni razvoj«, nadaljevali bodo izvajanje protipoplavnih ukrepov, digitalizacijo uprave, uredili naj bi, recimo, »možnosti klimatskega in zdraviliškega zdravljenja žrtvam vojnega nasilja in vojnim veteranom«, preprečevali bodo »zlorabe pri predelavi, označevanju in prodaji hrane«. Na finančnem ministrstvu bodo proučevali bodočo davčno reformo ali pa se bodo pripravljali na »izvajanje akcijskega načrta za promocijo Slovenije kot kadrovske destinacije za visoko strokovne kadre, za selektivno privabljanje tujih kadrov«. In seveda bo nova koalicija krepila položaj občin, položaj Slovenije v zavezništvu Nato in kredibilnosti Slovenije v Natu ali pa bodo »uredili razmere v policiji«. In brez dvoma – kadrovali.

Mnoge malce bolj konkretne ideje so v novi koaliciji prepisali kar iz Šarčeve koalicijske pogodbe, kot so recimo vsi načrti na področju stanovanjske politike, gradnje najemniških stanovanj, stanovanj za mlade, vse do uvedbe univerzalnega temeljnega dohodka za vsakega otroka ali uvedbe dviga odmernega odstotka pri pokojninah na 63,5 odstotka v štirih letih. Kaže, da v SDS, kljub letom opozicije in široki mreži posvetovalnih organov, kakšnih izvirnih idej nimajo na voljo. Pri določenih novih, »svežih« ukrepih pa je očitno viden tudi »madžarski« vpliv. Eden izmed ciljev nove koalicije bo tako »vključitev delovno sposobnih prejemnikov socialnih pomoči v sistem javnih del«. To je recimo sistem, ki ga je pred leti vpeljala vlada Viktorja Orbána: na Madžarskem so upravičenci do socialnih pomoči prisiljeni delati v programih javnih del. Če ne želijo delati, se jim pomoč zamrzne za leto dni, če pa se v programih izkažejo za slabe delavce, se jim pomoč zamrzne za tri leta. Kritiki opozarjajo, da so na Madžarskem tako ustvarili armado izkoriščanih delavcev in zmanjšali delavske pravice, od česar prebivalstvo ni imelo nobene koristi. V drugih državah, v Nemčiji denimo, je lani zvezno ustavno sodišče razsodilo, da je kakršnokoli kaznovanje upravičencev do socialnih pomoči, če s tem povzročajo stisko in čeprav prosilec zavrača delo, neustavno.

Eden najbolj kontroverznih napovedanih ukrepov pa je »postopno uvajanje naborniškega sistema in šestmesečnega vojaškega roka«. Seveda je jasno, da so v SDS ta ukrep predlagali zaradi begunske krize in da bo ta še prispeval k militarizaciji in kriminalizaciji te humanitarne katastrofe. Ampak pomislimo drugače: kako racionalne so prioritete te nove koalicije, če so na eni strani pripravljeni investirati več deset milijonov evrov v uvajanje naborništva – po nekaterih izračunih bi ponovna uvedba stala do 60 milijonov evrov na leto? Po drugi strani pa bodo z lupo po državi iskali tiste, ki zlorabljajo socialne prispevke. Uvedli bodo prisilno delo za prejemnike socialnih pomoči, uvedli bodo »dosleden nadzor nad fiktivnimi prijavami stalnega prebivališča z namenom, da se prepreči zlorabe socialnih transferjev«, naredili bodo »reforme socialnih transferjev s poudarkom na preprečevanju zlorab«, piše v koalicijski pogodbi. Po podatkih ministrstva za dela do zlorab socialnih transferjev seveda prihaja. A je škoda minimalna. Na podlagi izjav zaposlenih v Karitasu na primer na ministrstvu za delo sumijo, da približno 20 odstotkov takšnih, ki prejemajo pomoč v hrani, »občasno ali redno dela na črno«.

Povzemimo torej moto nove koalicije: zdravnikom koncesionarjem, ki so že zdaj najbolje plačani v državi, seveda pa tudi najbogatejši, bodo uredili še dodatne vire denarja, zagotovili dodatne odpustke, poenostavili najrazličnejše nadzorne mehanizme v imenu debirokratizacije, davčno bodo razbremenili nagrade za uspešnost, ki jih prejemajo predvsem menedžerji. Vse represivne moči pa bodo usmerili proti tistim, ki si sami ne morejo kupiti hrane in lahko delajo le na črno.

Ukrepi za peščico

Nekaj izbranih zavez iz Janševe koalicije

– Uveljavitev e-vinjete;
– nadaljevanje in pospešitev širitve AC-omrežja (3. razvojna os, izboljšanje pretočnosti avtocest);
 – proučitev možnosti prenosa 2TDK in prenos projekta Drugi tir na Slovenske železnice;
– ustanovitev vladnega urada za demografijo s sedežem v Mariboru;
– dodatno izredno usklajevanje pokojnin v višini 1,5 % na leto, za upokojence, ki so se upokojili do 2015, ob pogoju, da gospodarska rast Slovenije v letu 2020 preseže 2,5 % oziroma 2,8 % v letu 2021;
– ponovna uvedba brezplačnega vrtca za drugega in vse naslednje otroke, ki so sočasno vključeni v vrtec, ter spodbude za večjo vključenost vseh otrok v vrtce vsaj eno leto pred začetkom šole;
– dokončanje domov za starostnike Vrtojba in Osilnica ter najmanj pet novih domov za starejše. Sredstva se zagotovijo s prerazporeditvijo proračunskih sredstev, z dvigom povprečnin občinam in drugimi oblikami financiranja;
– sprejem zakona o dolgotrajni oskrbi z opredelitvijo vsebine pravic, virov financiranja in ustreznim kadrovskim načrtom;
– možnost treh dni bolniške odsotnosti brez obiska osebnega zdravnika v skupnem obsegu devet dni v koledarskem letu ter proučitev možnosti skrajšanja bolniške odsotnosti v breme delodajalca;
– ukrepi za povečanje precepljenosti prebivalcev;
– ustanovitev agencije za kakovost zdravstvenih storitev ter vrednotenje, uvajanje in opuščanje zdravstvenih storitev in tehnologij;
– nadgradnja gozdno-lesne verige z razvojem lesnopredelovalne industrije;
– oblikovanje konkurenčne trošarinske politike za naftne derivate;
– spodbujanje nagrajevanja zaposlenih z delniškimi opcijami s pravico do kasnejšega nakupa po vnaprej določeni ceni;
– uvajanje osnovnih podjetniških vsebin in podjetniške etike, vključno z osnovami finančne pismenosti in praktičnim spoznavanjem dela podjetnikov v lokalni skupnosti;
– obvezno zniževanje porabe materialnih sredstev (na primer brezpapirno poslovanje) in stroškov zunanjih sodelavcev (naloge izvajati z lastnimi kadri)
– prihranek sredstev se nameni za nagrade nadpovprečno produktivnih zaposlenih;
– vzpostavitev instančnega sistema, po katerem bodo višja sodišča dejansko odločala o primerih, ne pa jih vračala v ponovno sojenje na nižjo stopnjo;
 – analiza učinkov sprejetega Zakona o sodnem svetu in priprava predloga ustreznih sprememb. Prenos ocenjevanja dela sodnikov s sodnega sveta na predsednike sodišč;
– postopno uvajanje naborniškega sistema in šestmesečnega vojaškega roka.