Nobelovec ne sodi več v kanon
S seznama obveznega branja na Madžarskem izpadel judovski pisatelj Imre Kertész
Po novem nepopularni Nobelovec Imre Kertész
© Wikimedia Commons
Orbánova vlada je na Madžarskem predstavila posodobitev učnega načrta, ki bo predvidoma začela veljati septembra. Njen namen naj bi bil osvežitev suhoparnih vsebin, s katerimi se morajo madžarski učenci spoprijemati v 12 letih šolanja – in kakopak v učno snov vnesti več domoljubja.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Po novem nepopularni Nobelovec Imre Kertész
© Wikimedia Commons
Orbánova vlada je na Madžarskem predstavila posodobitev učnega načrta, ki bo predvidoma začela veljati septembra. Njen namen naj bi bil osvežitev suhoparnih vsebin, s katerimi se morajo madžarski učenci spoprijemati v 12 letih šolanja – in kakopak v učno snov vnesti več domoljubja.
Nekateri madžarski intelektualci, kritični do novega načrta, so opozorili, da želi oblast s takim kurikulom vzgojiti volivce, ki bodo manj sposobni prevpraševati odločitve vlade. Zaskrbljeni so tudi literarni zgodovinarji in profesorji madžarščine, kajti prenovljeni učni načrt na seznam obveznega branja prinaša avtorje, ki so v tridesetih in štiridesetih letih prejšnjega stoletja pisali nostalgična dela o času pred prvo svetovno vojno, preden je Madžarska izgubila dve tretjini ozemlja. Takšni so denimo Ferenc Herczeg, Albert Wass in József Nyírő, ki po mnenju poznavalcev niso dovolj aktualni, da bi še sodili v kanon, poleg tega pa sta bila Wass in Nyírő odkrita simpatizerja nacistov.
Na splošno bo v novem kurikulu poudarek na avtorjih iz 19. in iz prve polovice 20. stoletja, sodobna književnost, med katero uvrščamo na primer Harryja Potterja, je manj dobrodošla, ravno tako na seznamu ni mednarodno priznanih madžarskih sodobnih avtorjev, kot so Péter Esterházy, Péter Nádas ali László Krasznahorkai. Morda zato, ker Nádas kritično in realistično piše o madžarski zgodovini, poleg tega pa je njegovo delo še precej spolno eksplicitno. Ne pozabimo, da imajo tudi pri nas člani stranke SDS težave z obveznim branjem v šolah, na tapeti so knjige, ki so »preveč vulgarne« in onemogočajo mladostniku, da bi se razvil v pokornega, o stvarnosti ne preveč razmišljujočega državljana.
Nazaj na Madžarsko: s seznama je izpadel tudi madžarski nobelovec, judovski pisatelj Imre Kertész, znan po bildungsromanu Brezusodnost. Brezusodnost bo ostala le na seznamu priporočenega branja, ne obveznega. Susan Rubin Suleiman v članku za Tablet Magazine, ameriško judovsko publikacijo, namigne, da je precej zgovorno, da je z bralnega seznama izginil judovski avtor, trije v kurikul na novo uvrščeni pisatelji pa so antisemiti. Na njeno pisanje se je odzval tiskovni predstavnik madžarske vlade Zoltan Kovacs in odločno zanikal, da bi imele spremembe povezavo z antisemitizmom, ni pa pojasnil, zakaj je vlada namesto nobelovca za obvezno branje izbrala povprečne, pozabljene avtorje, katerih »odlika« je spodbujanje domoljubja.
Le nekaj dni po odločitvi vlade za spremembo učnega načrta je približno 50 madžarskih univerzitetnih profesorjev podpisalo pismo, v katerem so opozorili, da predpisane knjige avtorjev, kot so Herczeg, Wass in Nyírő, ne bodo vzgojile navdušenih bralcev, ampak nasprotno – otroke bodo odvrnile od branja. Protestom so se pridružili tudi številni predstojniki oddelkov za književnost, ki so opozorili, da je predpisani kurikul oropan vsakršne literarne vrednosti in so ga sestavili birokrati, ki se pri uvrščanju del na seznam niso posvetovali z za to usposobljenimi.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.