Mahnič nasprotuje naborništvu

Eden izmed tistih v SDS, ki so najbolj zagreti za ponovno uvedbo naborništva, je poslanec Žan Mahnič. Čeprav sam (še) ni izkusil vseh sladkosti vojaškega življenja – budnice ob 4.30, sklec na mokrem asfaltu ob 5.00 in potem pozornega čakanja v pripravljenosti na sovražnika do 18.00, ko sledi večerja – je prepričan, da slovenski fantje (morda tudi kakšno dekle) to potrebujejo. »Naborništvo pomeni odvračanje vojaških groženj, krepitev domoljubja, krepitev narodne zavesti in boljše psihofizično stanje državljanov in državljank,« je povedal januarja ob predstavitvi zakona o ponovni uvedbi naborništva, ki so ga v stranki v preteklosti seveda omenjali skupaj s tako imenovanimi migrantskimi grožnjami.

Četudi so v koalicijskih strankah za zdaj še zadržani do teh zamisli, ni več dvoma, da bomo v Sloveniji kmalu spet začeli iskati nabornike, predvsem zato, ker so se stranke o tem dogovorile v koalicijski pogodbi. V SDS v noveli zakona o vojaški dolžnosti, ki je bila vložena v parlamentarni postopek, predlagajo uvedbo vojaške obveznosti, ki bi trajala šest mesecev, oziroma ponovno uvedbo civilnega služenja vojaškega roka, ki bi po predlogu trajalo 12 mesecev. Služenje vojaškega roka bi bilo obvezno za moške, vojaški obvezniki bi postali pri 17 letih. Pri 18 letih bi se opravil nabor, vojaški rok pa bi fantje predvidoma začeli služiti v letu, ko bi dopolnili 19 let, oziroma kasneje, recimo zaradi študija. Ta novela po vsej verjetnosti ne bo dobila dovolj visoke parlamentarne podpore, a to ne pomeni, da se bodo poskusu z uvedbo naborniškega sistema prenehali.

Mahnič, zagovornik te reforme, je strokovnjak za naborništvo, saj je leta 2018 na Fakulteti za družbene vede diplomiral z nalogo Možni načini popolnjevanja Slovenske vojske glede na spremenjene varnostne razmere.

Zanimivo pa je, da je, ko je bil še študent, po študiju literature, obrambnih načrtov in najrazličnejših strateških dokumentov prišel do malce drugačnega zaključka, kot ga zagovarja danes. In sicer, da naborništvo vseeno ni najboljša rešitev: »Vsi strokovnjaki s področja vojaške stroke, s katerimi sem za potrebe diplomske naloge opravil intervju, se strinjajo s cilji, ki so opredeljeni v strateških dokumentih. S tega vidika bi torej lahko rekli, da je način popolnjevanja, ki temelji na poklicni stalni sestavi in prostovoljni pogodbeni rezervi, tisti, ki je za Slovenijo ustrezen,« je sklenil.

Pri pripravi diplomske naloge je precej sodeloval z nekdanjim načelnikom generalštaba in sedanjim sekretarjem na zunanjem ministrstvu Dobranom Božičem – tega sedaj v SDS imenujejo Črnčečev človek in politični karierist –, nazadnje pa ugotovil, da je še najbolje obdržati sedanjo, poklicno sestavo Slovenske vojske. Šele če »kljub dvigu obrambnega proračuna in primerni ureditvi statusa vojaka po vzoru iz tujine ne bi dosegali kadrovskih ciljev, ki smo si jih zadali v strateških dokumentih,« bi se zavzel za drugačno rešitev. To je uvedbo selektivne vojaške dolžnosti, ki bi temeljila na kombiniranem sistemu poklicne stalne sestave in rezerve – to pomeni, da bi Slovenija vojaške obveznike vključevala le, če bi bilo nujno, oziroma bi obveznike klicala na vaje, ne bi pa jih pošiljala na obvezno služenje. A je to prepričanje, zapisano v diplomskem delu, zdaj tudi zaradi političnih ciljev spremenil.

V diplomski nalogi je na podlagi odgovorov, ki jih je dobil od generalštaba leta 2018, še zapisal, da naj bi skupni stroški ob ponovni uvedbi naborništva znašali 33.612.777 evrov na leto in da je na podlagi opravljene raziskave med mladimi srednješolci v Sloveniji v letih 1997, 2001, 2003 in 2006 le približno 20 odstotkov slovenskih srednješolcev pokazalo zanimanje za služenje v oboroženih silah.

V stranki Levica so ta teden že napovedali možnost zakonodajnega referenduma, če bo novela zakona, ki jo bo predlagala SDS, potrjena.