Clearview AI …

Zdi se, kot da do nas vsak dan prihajajo novice, ki spominjajo na znanstvenofantastično distopijo: pred mesecem so razkrili vohunsko vlogo namenskega programa ToTok, ki ga za besedilno sporočanje uporabljajo predvsem v Združenih arabskih emiratih, vlada pa ga je zlorabila kot orodje za nadzor nad državljani. Pred nedavnim se je svetovna medijska krajina obregnila ob aplikacijo za prepoznavo obrazov Clearview, ki obraze identificira na podlagi ogromne podatkovne zbirke, sestavljene iz več kot treh milijard fotografij, brez dovoljenja pridobljenih na družabnih omrežjih in spletnih portalih. Aplikacija naj bi bila namenjena zgolj represivnim organom, a pred dnevi smo dobili seznam vseh organizacij, ki jo uporabljajo; na njem se ni znašla le policija.

Tudi če bi Clearview resnično bil namenjen zgolj policistom, so možnosti zlorabe te sporne tehnologije neskončne: denimo pridobivanje podatkov za izsiljevanje, identifikacija aktivistov na protestih, zalezovanje tujcev v javnem prostoru in še veliko več. A seznam strank, ki je skrivnostnemu podjetju ušel v javnost, priča, da je Clearview AI namenski program prodal več tisoč najrazličnejšim organizacijam in podjetjem po vsem svetu. Poleg takšnih, ki jim je namenjen, torej državnih organov, ga uporabljajo tudi agencije, kot so ameriška agencija za notranjo varnost, Interpol in FBI, ter organi, kot sta mejna policija (CBP) in urad za imigracije in carino (ICE).

To še ni tako presenetljivo. Bolj skrb zbujajoče je, da naj bi glede na dokumente, ki jih je razkril Buzfeed, aplikacijo uporabljala tudi zasebna, komercialna podjetja, denimo košarkarska liga NBA, veleblagovnice Best Buy, Walmart in Macy’s, številne igralnice v Las Vegasu, centri za fitnes, lekarniške verige, banke … Številna podjetja s seznama zanikajo kakršnokoli povezavo s srhljivim tehnološkim zagonskim podjetjem Clearview AI, nekatera pa trdijo, da so sporni program zgolj preizkušala.

Tako rekoč vsako podjetje z zajetnim proračunom očitno lahko naloži posnetek obraza v sporno aplikacijo, ki anonimnežu dodeli identiteto in razkrije njegove osebne podatke. Tako so storili tudi raziskovalni novinarji ameriškega tehnološkega portala Gizmodo, ki so različico aplikacije našli na Amazonovem javnem strežniku, čeprav naj Clearview ne bi bil dostopen javnosti. Brez uporabniškega računa sicer niso mogli vstopiti v sistem za prepoznavanje obrazov, uspelo pa jim je secirati tudi kodne zapise.