Generacija alfa

Komaj smo se navadili, da se ne vrti več vse okoli milenijcev, pač pa okoli generacije Z oziroma postmilenijcev, že je tukaj novo poimenovanje za tiste, ki niso še niti vstopili v najstniško obdobje (rojeni po letu 2010), a bodo – če gre verjeti posplošenim analizam – postali najbolj izobražena, tehnološko napredna, nepotrpežljiva in (morebiti) finančno preskrbljena generacija, hkrati pa je za njene pripadnike najverjetneje, da bodo vsaj del otroštva preživeli ločeno od bioloških staršev.

Res potrebujemo novo generacijsko skupino? Za raziskovalce in strokovnjake za trženje je izumljanje novih generacij dobrodošlo, kajti če se specializiraš za lastnosti ene od njih, je to – predvsem v tujini – dobra tržna niša. Ljudje na splošno radi poslušajo o generacijah, je za nedavni članek v The Atlanticu povedal Dan Woodman, profesor sociologije na Univerzi v Melbournu, ki se ukvarja prav z generacijskimi oznakami. »Oznake ljudem pomagajo izraziti tisto, kar tudi sami opažajo v zvezi s sodobnimi mladostniki ali starostniki. Posebej ko imajo občutek, da se svet hitro spreminja – vedeti želijo, kakšen je njihov položaj v njem.«

Sociologu Andreju Natererju s Filozofske fakultete v Mariboru se zdi smiselno, da vzpostavljamo mejnike med generacijami. »Sem na strani sociologov, kot sta Heinz in Mannheim, zato menim, da generacija ni ena, generacij je več. Da se oblikuje, ni pome mbna le fiziološka starost posameznikov, ampak tudi kulturna oziroma socialna regija in zgodovinska lokacija. Tu pa so še specifične percepcije dogodkov: vse to je treba upoštevati, ko govorimo o generacijah. Svet, v katerem smo se realizirali pripadniki generacije X, ne obstaja več. Današnji svet je svet, v katerem živijo alfovci, starejše generacije pa ga zgolj lovimo.« Vendar ni razloga za paniko v zvezi z izzivi – predvsem tehnološkimi –, s katerimi se zdaj spoprijemajo odraščajoči postmilenijci in s katerimi se bodo morali med odraščanjem ukvarjati tudi alfovci. »Vsaka generacija v zgodovini je bila postavljena pred enkratne izzive. Zelo verjetno bo v življenju pripadnikov generacije alfa tehnologija omogočila umetno inteligenco, vendar si mi, boomerji in iksovci, danes tega ne moremo niti predstavljati. Oni pa bodo, nasprotno, vedeli, kaj so izzivi in kako se z njimi spoprijeti.«

Gregor Tomc s Fakultete za družbene vede v Ljubljani, med drugim predavatelj pri predmetu Sociologija mladine, je do pojava generacijskih skupin bolj kritičen. »V ozadju vedno novih generacij so starši in mediji. Imeti otroka je postal življenjski projekt. Če gre poleg tega še za starše, ki jih gloda občutek, da v življenju niso dosegli tega, kar naj bi jim pripadalo, bodo verjetno neizživete ambicije projicirali v nič hudega sluteče otroke. Množični mediji ta ’zeitgeist’ hitro zavohajo, mu dajo javno podobo v obliki generacije X, Y, Z, indigo otrok, alfa generacije ter s tem višajo naklado. Tako se sklene povratna zanka med starši in mediji, ki jo je treba od časa do časa, ko postane premlevanje ves čas iste generacije mladih že malo dolgočasno, zgolj posodobiti z novo generacijo mladih genijev.«