Koronavirus ne bo »zlomil« interneta

V državah, kjer je bil za ustavitev širjenja koronavirusa sprejet ukrep samoizolacije državljanov, se je obseg rabe interneta občutno povečal. Splet je še posebej v teh kriznih časih temeljni pripomoček za ohranjanje stika z zunanjim svetom. Naj gre za druženje v času omejevanja družabnih stikov, torej za socializacijo na družabnih omrežjih, za pretakanje serij in filmov, preigravanje spletnih računalniških iger, spletno nakupovanje, klasično brskanje po spletu, za delo od doma, ki za marsikoga pomeni sestankovanje prek videoklicev in videokonferenc, za študij od doma, torej poslušanje online predavanj, ali za spremljanje vsakodnevnih novic o pandemiji – človeštvo še nikoli ni bilo v tolikšnem obsegu priklopljeno na medmrežje. Po podatkih ameriške revije Wired se je v Italiji obseg uporabe spleta povečal za 30 odstotkov, v ZDA za 40 odstotkov, v Južni Koreji za 15 odstotkov, po podatkih javnega zavoda Arnes, ki upravlja slovensko nacionalno internetno infrastrukturo, pa se je pri nas »promet na stičišču omrežij SIX, ki je namenjeno lokalni izmenjavi prometa med ponudniki interneta, povečal za skoraj sto odstotkov«.

Matthew Prince, direktor ameriškega podjetja za spletno varnost in infrastrukturo Cloudflare, pojasnjuje, da »40-odstotno povečanje uporabe spleta zveni veliko, a gre za približno tolikšen delež, kot bi ga pričakovali ob prireditvi, kakršna je Super Bowl ali olimpijske igre«. Vrhunci uporabe spleta zdaj niso več zvečer, ko se ljudje navadno vrnejo z dela in povežejo v medmrežje, temveč je graf uporabe nenehno na vrhu. Zaradi izobraževanja na daljavo in dela na domu so najbolj obremenjeni strežniki, namenjeni videokonferencam in spletnim učilnicam. »Pri Arnesu se je obremenitev storitev na področju izobraževanja povečala od deset- do stokrat. Predvsem so bile obremenjene Arnes Učilnice (spletne učilnice),« pojasnjujejo pri Arnesu in dodajajo, da vidijo »občasne povečane zahteve na strežnikih, namenjenih spletnim učilnicam, videokonferencam in ogledu videoposnetkov, a gre za občasne težave, ki jih tehnične ekipe uspešno rešujejo«. Katere spletne dejavnosti pa so se poleg videokonferenc in spletnih učilnic najbolj povečale na svetovni ravni? Po Cloudflarovih podatkih je najobčutnejši vzpon pri spletnem igranju računalniških iger (kar 75 odstotkov), obisk dnevnoinformativnih medijev se je povečal za 60 odstotkov, promet na Netflixu in podobnih portalih za pretakanje videovsebin pa je presenetljivo zgolj za 12 odstotkov večji.

V Italiji se je obseg uporabe spleta povečal za 30 odstotkov, v ZDA za 40 odstotkov, v Južni Koreji za 15 odstotkov, pri nas pa za skoraj 100 odstotkov.

Ker je zaradi nenadnega povečanja obremenitve spletnih strežnikov nastal pritisk na internetno infrastrukturo, temu pa je sledila upočasnitev nekaterih povezav, so spletni velikani, kot so Netflix, YouTube in Amazon Prime, na pobudo evropske komisije kakovost prenosov slike v Evropi iz visoke ločljivosti (HD) začasno spremenili v standardno ločljivost (SD). S tem naj bi pripomogli k preventivni preprečitvi upočasnitve dostopa do pomembnejših storitev. Ker pa so številni mediji o tem senzacionalistično poročali kot o preventivnem ukrepu, ki naj bi preprečil »zlom« interneta, se je zdaj – v času, ko smo od spleta bolj odvisni kot kadarkoli – pojavil strah pred tem, da se bo zaradi nenadne preobremenitve kar naenkrat sesul sam vase.

Brez skrbi, ta strah je – tako zagotavljajo tuji in domači strokovnjaki – popolnoma neupravičen. »Hrbtenica« svetovnega spleta je proti takšnemu naglemu povečanju uporabe odporna. V pogovoru za Mladino pomirja tudi Arnes: »Uspešno smo preživeli prvi teden navala. Število uporabnikov tudi v drugem tednu nekoliko raste, a se razmere in delovanje storitev stabilizirajo, ponudniki prilagajajo zmogljivosti in tudi pri Arnesu je tehnični ekipi uspelo v nekaj dneh zagotoviti nemoteno delovanje storitev.« Storitve za pretakanje videovsebin naj po mnenju številnih strokovnjakov sploh ne bi bile niti potencialni vzrok za upočasnitev ali prekinitev delovanja drugih spletnih strani. Upočasnjeno delovanje nekaterih spletnih storitev in začasne prekinitve povezav niso povezani s širšim infrastrukturnim sistemom. Pri Arnesu pojasnjujejo, da gre pri ukrepih evropske komisije »predvsem za preventivno zagotavljanje rezerve. Vse storitve potekajo nemoteno. Ko bo ugotovljeno, da so zmogljivosti zadostne ali pa se bo nekaj ozkih grl v prihodnjih dneh odpravilo, bo morda sledila tudi odprava takšnih ukrepov.« Pod pritiskom so predvsem lokalni mrežni sistemi in zmogljivosti posameznih spletnih strani. Okrnitev hitrosti povezav je mogoča na ravni manjših mest, vasi ali sosesk, to pa je odvisno od tega, kakšna je infrastruktura na posameznem območju. »Nekje so težave bolj izrazite, drugje pa jih sploh ni opaziti. A poudarjamo, da uporabniki le težko od ponudnikov pričakujejo, da bodo ti nemudoma imeli zmogljivosti za stokratno povečanje prometa zaradi izrednih dogodkov,« pojasnjujejo pri Arnesu.