27. 3. 2020 | Mladina 13 | Družba
Ubrano zvonjenje in zbledeli spomini
Prenova spominskih plošč in nastajajoči muzej
Spominske plošče trenutno ni, zamenjala jo bo kovinska
Cerkev svetega Urha stoji na istoimenskem griču nad Dobrunjami na jugovzhodnih obronkih Ljubljanske kotline. Tam je bila med drugo svetovno vojno ena izmed najzloglasnejših domobranskih postojank, na kar opozarjajo spominske plošče, od katerih pa je ena pred časom izginila. Tudi če bi bila za vedno odstranjena ali celo uničena, ne bi bilo nič nenavadnega. Spominska znamenja na Sv. Urhu, ki opozarjajo na domobranska grozodejstva, so vse od osamosvojitve redna tarča »domoljubnega« vandalizma.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
27. 3. 2020 | Mladina 13 | Družba
Spominske plošče trenutno ni, zamenjala jo bo kovinska
Cerkev svetega Urha stoji na istoimenskem griču nad Dobrunjami na jugovzhodnih obronkih Ljubljanske kotline. Tam je bila med drugo svetovno vojno ena izmed najzloglasnejših domobranskih postojank, na kar opozarjajo spominske plošče, od katerih pa je ena pred časom izginila. Tudi če bi bila za vedno odstranjena ali celo uničena, ne bi bilo nič nenavadnega. Spominska znamenja na Sv. Urhu, ki opozarjajo na domobranska grozodejstva, so vse od osamosvojitve redna tarča »domoljubnega« vandalizma.
»Na tem mestu je stala mežnarija, urejena za kasarno. Tesna kletna prostora – manjši brez line, večji z ozko zamreženo odprtino – sta bila številnim žrtvam ječa in mučilnica. Stene kleti so zločinci večkrat prebelili, da so prekrili sledove krvi.« Tako pravi izginula spominska plošča, ki pa tokrat vseeno ni bila odstranjena nasilno.
Iz ljubljanske mestne občine so pojasnili, da je bila »plošča na Urhu zaradi prenovitvenih del prestavljena v notranjost mežnarije. Ko se bodo trenutne razmere, povezane s koronavirusom, umirile, bomo umaknjeno ploščo na fasadi nadomestili s kovinsko.« Ko bodo razmere dovoljevale, se bo nadaljevala tudi obnova mežnarije. »Prostor pod nadstreškom nad ostankom nekdanje mežnarije in oba kletna prostora na Urhu so pripravljeni in opremljeni z razstavo o času 2. svetovne vojne na Slovenskem in posebej na Urhu.« Sledile bodo še izdelava nove fasade in postavitev nove table z napisom »Sv. Urh, 1941–1945, Razstava« na zunanjosti objekta ter ureditev okolice spomenika in poti.
Razstava bo v neposredni okolici cerkve še edini preostali spomin na čase, ko so sodelavci okupatorja verski objekt uporabljali za vojaškega. Leta 2006 je cerkev sv. Urha dobila novo fasado ter strešno kritino na glavni ladji in tudi na zvoniku, s čimer so »izginili« fizični dokazi o vlogi, ki jo je med vojno igrala – strelne poškodbe, povzročene s partizanskimi mitraljezi. Objekt, kjer je bil dolga desetletja po vojni urejen muzej, je slovenska katoliška cerkev takoj po osamosvojitvi z denacionalizacijo spet dobila v last. Muzejska razstava je bila nemudoma odstranjena in naj bi bila šele zdaj v okrnjeni obliki znova postavljena v mežnariji.
Cerkev sv. Urha je že leta 1995 dobila tudi tri nove zvonove v zvoniku, kjer je bilo nekoč domobransko ostrostrelsko gnezdo. Stari so bili po vojni odstranjeni. Pred dnevi pa je v poslanske klopi kot nadomestni poslanec za Janeza Janšo sedel Janez Moškrič, »strokovnjak za obnovo, izdelavo in montažo lesenih konstrukcij za zvonove«, kot piše na spletni strani SDS. Prav Moškrič je sodeloval pri namestitvi zvonov v cerkvi sv. Urha. »Res veličasten dogodek, ko so se po 50 letih ponovno oglasili zvonovi s te cerkve,« je o tem dejal in dodal: »Cerkve in zvoniki z zvonovi so simboli slovenstva in vesel sem, da sem del tega. Moto našega dela je lepo ubrano zvonjenje … Res ni vsako zvonjenje pravilno in lepo, zato se trudimo, da za našim odhodom z zvonika ni pritožb občanov, ampak lepa prijetna melodija.«
Kako minuto ali dve hoda od cerkve, na obronkih tamkajšnjega gozda, stoji spomenik žrtvam okupatorjev in okupatorjevih sodelavcev in pod njim kostnica žrtev.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.