Prof. dr. Mojca Zvezdana Dernovšek: »Ko nam je hudo, si želimo biti skupaj«

Zakaj se v času izolacije porajajo občutki tesnobe? 

Izolacija je velika sprememba v našem življenju, vse spremembe pa sprožijo stresni odziv. Pri stresnem odzivu se vedno odzovemo z določenimi čustvi, med njimi so tudi tesnoba, nelagodje, nemir in tako naprej. Stres je v bistvu splošen odziv na katerokoli spremembo, negativno ali pozitivno. Trenutno imamo več negativnih stresorjev, ki se med seboj seštevajo, kot so slabe novice, sprememba življenjskega sloga in zdaj še izolacija.

Kako se s tem stresom spoprijemamo? 

Ko smo v stresu, se v nas zbudi močan nagon po tem, da bi se družili. Ko nam je hudo, si želimo biti skupaj. Manjši delež ljudi se v težavah osami. Za večino je osamitev proti naši naravi, vendar trenutno edina pametna izbira, saj nagonski odzivi niso vedno »najpametnejši«. Že na spletu vidite, da se podobno odzivamo na pandemijo, izgubo službe, zoprnega šefa, težave v družini, bolečino v zobu. Nagonski odziv, da bi se zdaj še posebej radi družili, je zelo pričakovan, saj bi radi delili občutke in v drugih iskali oporo. Zato je treba toliko bolj poudarjati, da se ne smemo družiti na osebni ravni. Lahko pa se prek telekomunikacijskih naprav.

Je torej stres, ki smo mu bili prej izpostavljeni zaradi preveč dela, enak temu, ki ga občutimo zdaj zaradi premalo dela? 

Tako je. Vendar to še ni vse. Človek, ki gre v osamo, je prisiljen v soočenje s samim sabo. To doživljajo tudi tisti, ki meditirajo ali gredo na primer na samoočiščevanje v ašram. Vse takšne osamitve in poglabljanje vase vključujejo rutino, da laže zdržimo. Prav tako se zgodi, ko gremo na dopust in izstopimo iz dnevne rutine, ker je tudi to sprememba in zato sledi stres. Zato veliko ljudi boli glava ali pa se sprejo, ko se začne dopust. To ni visoka znanost, tako se človek odziva.

»Za večino je osamitev proti naši naravi, vendar trenutno edina pametna izbira, saj nagonski odzivi niso vedno »najpametnejši«.

Se pravi, da lahko podoben stresni odziv pričakujemo še enkrat, ko se bodo ljudje vrnili k prejšnji vsakodnevni rutini? 

Ja, ker se bo spet zgodila sprememba in ker se bomo v tem času ravno prilagodili drugačni rutini. Začeli bomo na primer malo kasneje hoditi spat in malo kasneje vstajati. Vrnitev bo še bolj stresna od tistega, kar doživimo, ko pridemo s kakšnega dobrega dolgega dopusta in nas vznemiri prihod nazaj v službo. V teoriji vam lahko povem še, da ko smo imeli zadnjo gospodarsko krizo, jo je večidel povzročil človeški dejavnik, to pa doživljamo zelo boleče. Tokrat nas je presenetila narava. Naravno katastrofo bomo preživeli laže kot prometno nesrečo, ki jo je povzročil pijani voznik, ali pa gospodarski zlom podjetja, ki ga je povzročil pohlepen lastnik, ker je podjetje slabo vodil. Takrat bomo bolj jezni, bolj se bomo odzvali in bolj bomo prizadeti. Prisotnost človeškega dejavnika je bolj boleča, ker zamaje zaupanje v človeško vrsto in socialno mrežo. Kadar je v igri narava, je to močnejše od nas, zato se ne jezimo drug na drugega in iščemo uteho v socialnih mrežah, zato se zdaj tako podpira altruizem in predstavljajo primeri dobre prakse. Ker hočemo poudarjati to povezanost. Kriza nas lahko zelo oddalji ali pa nas močno poveže. Če je v igri naravni element, je to torej bolj povezovalno oziroma manj razdiralno za človeške odnose. Tudi okrevanje je lažje.

Kako naj prebrodimo vmesni čas? Z antidepresivi? 

Ne, za stres pa res ne. Stres je normalen odziv na nenormalne okoliščine. Tega ne zdravimo. Akutno stresno motnjo in prilagoditveno motnjo po klasifikaciji, ki je zdaj v odhajanju, sicer še štejemo med duševne motnje. Po novi klasifikaciji, s katero se bolj strinjam tudi sama, pa sta ti motnji, ki ju trenutno doživljamo vsi, pod oznako »druga stanja«. Posttravmatska motnja bo na primer ostala med duševnimi motnjami. Stres je tako postal stanje in ni več motnja.

»Telo ve, da ni varno in ni čas za zarod, ko je ženska v prevelikem stresu. To nadzorujejo zelo stari deli možganov, ki delujejo še povsem nagonsko.«

Ali dolgčas tudi povzroči stres? 

Ja, če gre za spremembo. Če vas kam zaprejo in vam je tam izredno dolgčas, je to izjemen stres. Če ste po naravi leni, pa ni tako. Za take, ki niso vajeni nobenega dela, je lahko stres že majhen odmik od rutine, kot je, da jim naročite, naj otrebijo solato. Stres si sicer lahko izračunate sami s Holmes-Rahejevim seznamom nedavnih dogodkov. Stresne dogodke namreč lahko ovrednotimo. S testom je mogoče izračunati, kako veliko tveganje za bolezni s tem stresom povzročite telesu. Gre za tveganje za zdravstvene težave, pri katerih je količina stresa pomemben dejavnik. Na seznamu lahko med dogodki, ki povzročajo stres, najdete tudi počitnice, božič ali spremembo prehranskih navad. Spremembe niso vedno obrat na slabše, lahko se obrne tudi na bolje, pa boste vendarle v stresu, ker je sprememba tista, ki povzroči stresni odziv. Stresni odziv, kakršnega doživljamo zdaj, je posledica velikih sprememb v okolju, v katerem se gibljemo, hkrati pa velikih sprememb, ki jih doživljamo tudi kot posamezniki.

Kot posamezniki smo lahko samski v lastnih stanovanjskih enotah, ki preživljamo dneve popolnoma sami. Se je na vas že obrnil kakšen tak posameznik, ki pogreša predvsem intimne stike? 

Trenutno ima marsikdo težave. Veliko zdravstvenih delavcev na primer ne spi doma, da ne bi okužili domačih. Ne gre samo za izolacijo, med katero je človek sam in zaklenjen v prostor. Gre za to, da posameznik ne more videti bližnjih. Očeta nisem videla že štirinajst dni. Slišiva se le po telefonu, čeprav je že star gospod, ampak si ne upam iti k njemu. Ne želim ga okužiti. Tako pač je, da se moramo trenutno podrediti nečemu večjemu.

V zadnjem času zelo pazimo na starejše občane. Se vam zdi, da se da povečano skrb opaziti tudi pri parih, ki se podajajo v zanositev in bodo zaradi bolezni odložili poskuse? Ali bodo ljudje zaradi večje telesne bližine poskrbeli za občutno povečanje naravnega prirastka? 

Ne vemo, kaj se bo zgodilo. Stresne okoliščine zmanjšajo spolno željo in plodnost. Mislim, da se bodo ljudje sprostili šele, ko se bo krivulja števila okuženih obrnila navzdol. Vsi to čakamo, ker bi tako vedeli, da so ukrepi začeli učinkovati. Za zdaj o tem še nismo prepričani, število umrlih bo verjetno še nekaj časa naraščalo. Mogoče pa je že opaziti, da nimamo več eksponentne rasti krivulje, ampak linearno, in to je za nas strokovnjake pomirjujoče. Javnosti ta dejstva za zdaj ne mirijo in je ne bodo, dokler v medijih ne bo mogoče prebrati, da se je epidemija umirila in naj nadaljujemo z ukrepi. Sprostili se bomo, ko bo začela naraščati krivulja ozdravelih. Sicer pa je naše telo pametno. V resnici sploh ne vemo, koliko je neplodnosti zaradi stresa, ker se telo samo čuva. Telo ve, da ni varno in ni čas za zarod, ko je ženska preveč v stresu. To nadzorujejo zelo stari deli možganov, ki delujejo še povsem nagonsko.