Lara Paukovič  |  ilustracija: Tomaž Lavrič

 |  Mladina 14  |  Družba

Pri izpeljavi mature bo ključna logistika

Matura ostaja, a kako se je lotiti?

Na Nizozemskem in v Veliki Britaniji so zaključni šolski izpiti, potrebni za vpis na fakultete, zaradi pandemije koronavirusa za zdaj ukinjeni, pri nas pa je stališče ministrstva za izobraževanje ta hip še vedno takšno, da se matura kljub vsemu izvede, način izvedbe pa naj bi še sporočili. Odpovedana je le mednarodna matura, ki jo imajo v svojih učnih načrtih tri gimnazije, Gimnazija Bežigrad, II. gimnazija Maribor ter Gimnazija Kranj.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Lara Paukovič  |  ilustracija: Tomaž Lavrič

 |  Mladina 14  |  Družba

Na Nizozemskem in v Veliki Britaniji so zaključni šolski izpiti, potrebni za vpis na fakultete, zaradi pandemije koronavirusa za zdaj ukinjeni, pri nas pa je stališče ministrstva za izobraževanje ta hip še vedno takšno, da se matura kljub vsemu izvede, način izvedbe pa naj bi še sporočili. Odpovedana je le mednarodna matura, ki jo imajo v svojih učnih načrtih tri gimnazije, Gimnazija Bežigrad, II. gimnazija Maribor ter Gimnazija Kranj.

S tem ministrstvo sledi večini evropskih držav, prizadetih zaradi virusa, ki mature prav tako niso odpovedale, ampak samo nekoliko zamaknile, med njimi so denimo Francija, Irska, Avstrija, Italija in Španija. A dijaki postajajo zaskrbljeni in nestrpni. Želijo si, da bi bil koledar izvajanja mature določen čim prej, ob tem pa izpolnjeni ključni pogoji, kot so: zagotovljena zdravstvena varnost za maturante, profesorje in druge soizvajalce izpitov; za vse maturante enaki pogoji pridobivanja kakovostnih priprav na maturo, ki nadomeščajo fizične priprave; enaki pogoji izvajanja pisnih, ustnih in internih delov mature za vse ter zagotovljena vsa potrebna gradiva, ki bi jih sicer pridobili iz knjižnic, v elektronski obliki.

Dijaki bi morali biti najkasneje v tednu dni seznanjeni z datumi in usmeritvami.

Ker enaki pogoji pridobivanja kakovostnih priprav na maturo v primeru šolanja na domu v resnici niso mogoči, je treba razlike med dijaki, ki bodo nastale zaradi tega, zmanjšati drugače, je prepričan sindikalist Branimir Štrukelj. »Dijaki v šoli sedijo v enakih klopeh, imajo enake računalnike, opazujejo enake postopke v laboratorijih in imajo istega učitelja. Tako se razlike, ki jih nosijo od doma, zmanjšujejo in nevtralizirajo. Zdaj, ko se za maturo učijo doma, pa se razlike povečujejo. Dostopnost opreme, lastna soba, starši, ki so sposobni pomagati ... vse to vpliva na rezultate.« Ob predpostavki, da bo matura izpeljana v letošnjem šolskem letu, se bodo ključne razlike pokazale zaradi socialnega in ekonomskega statusa ter kulturnega okolja učencev. »Zato bi morali imeti koeficiente, po katerih bi tistim, ki imajo zdaj teh nekaj mesecev učenja na domu slabše možnosti, dodali nek pribitek k oceni. Pomembno je, da se tudi v kriznih okoliščinah držimo principa javne šole, ki vse obravnava enako.«

Štrukelj sicer pozdravlja odločitev, da se matura izpelje, meni pa, da bi morali biti dijaki najkasneje v tednu dni seznanjeni z jasnimi datumi in usmeritvami. Tudi sam namreč zaznava, da postajajo nestrpni. »Torej: dijakom povedati, da matura bo in kdaj, in takoj začeti izvajati dosledne priprave nanjo, a imeti plan B, če bo treba slednjič sprejeti travmatično odločitev, da je maturo popolnoma nemogoče opravljati. Seveda pa bi si prizadeval za to, da do tega ne pride.«

Velik izziv pri izvajanju mature v času pandemije bo logistika: poleg srednjih šol, kjer se matura sicer izvaja, bi bilo smiselno vključiti tudi druge prostore. »Na primer osnovne šole, ki so v bližini srednjih šol, športne dvorane, morda tudi prostore, kot je v Ljubljani velika dvorana Gospodarskega razstavišča,« predlaga Štrukelj. Na tak način bi dosegli razredčitev dijakov, hkrati pa bi bilo treba dobro organizirati tudi dostope do tja, da bi se dijaki in profesorji čim manj srečevali. »Vsekakor mislim, da je to mogoče: učiteljstvo je visoko organizirano, dijakinje in dijaki pa so v teh tednih pokazali, da se izredno hitro prilagodijo. Ob jasnih navodilih bi se lahko princip upoštevanja varnostnih ukrepov izpeljal uspešno, vsekakor pa je treba nagraditi profesorje, ki bodo za to, da se bo matura izpeljala, kot je treba, izpostavljeni določenemu tveganju.«

Naslednji korak bi bila omejitev ustnih izpitov. »Pri naravoslovnih predmetih, kot sta matematika in fizika, to ni tako problematično, je pa vprašanje, kako to izvesti pri jezikih in slovenščini.« V najslabšem primeru, pravi Štrukelj, bi dijaki opravljali le pisni del mature. »Ta bi služil za vrednotenje vsaj osnovnega znanja in razporejanja dijakov po fakultetah. Sicer bomo v zelo zahtevni situaciji, ki jo bo bistveno težje sanirati. Tako da sem v vsakem primeru na strani tega, da se resno in čim prej lotimo tega izjemno zahtevnega, a ne nemogočega projekta: izpeljave mature v času epidemije.«

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.