Nosečnost in koronavirus

Zaradi epidemije koronavirusa je večina nenujnih pregledov v zdravstvu odložena. V konservativnejših zveznih državah ZDA, kot so Teksas, Ohio in Alabama, so želeli izredne razmere izkoristiti za to, da bi za »nenujni« poseg označili tudi splav, a so jim zvezni sodniki to preprečili.

Tudi pri nas opravljanje splavov in vseh nujnih postopkov v ginekologiji in porodništvu – skupaj s postopki prenatalne diagnostike, kot je ultrazvočni pregled z meritvijo nuhalne svetline, ki je pomemben za prepoznavanje genetskih napak otroka – za zdaj poteka nemoteno. »Edino, kar se je spremenilo pri izvajanju splavov, je to, da velja večja previdnost pri prepoznavanju pacientk, okuženih z virusom SARS-CoV-2,« pravijo v UKC Maribor.

»V trenutnih razmerah se nam kaj takšnega, kot je prenehanje izvajanja splavov za čas pandemije, ne more zgoditi,« meni predstojnik ljubljanske porodnišnice Gorazd Kavšek. »V ZDA je to tudi delno politična odločitev. Obstajajo zadeve, ki jih ne moremo odložiti za več kot nekaj tednov, in splav gotovo spada mednje. Daleč od tega, da bi se pri nas na tem področju obetal kak razpad sistema, saj zelo dobro sodelujemo. Prednost Slovenije je, da so tako rekoč vse bolnice vključene v javno zdravstvo in v izrednih razmerah smo se vsi skupaj organizirali kot ena velika bolnišnica. Usklajuje se delovanje ne samo Kliničnega centra, temveč tudi manjših ambulant v okolici, da jih kljub vsemu ostaja odprtih dovolj za nujne preglede in posege, ki ne morejo čakati.«

Vseeno pa je epidemija koronavirusa prinesla nekatere spremembe: pregledi nosečnic se po novem opravljajo kasneje, med 11. in 14. tednom nosečnosti, ni rednih ginekoloških pregledov, ne izvajajo se postopki zunajtelesne oploditve (IVF) in elektivne ginekološke operacije, prisotnost partnerjev pri porodu je do preklica prepovedana. Kaj ustavitev postopkov IVF in prestavitev oziroma zamrznitev rednih pregledov pomeni za nosečnice in druge pacientke? »Nepravilnosti ploda se zanesljivo odkrivajo šele od 11. do 14. tedna nosečnosti in ne prej,« pravijo v UKC Maribor. Gorazd Kavšek dodaja, da je nosečnicam, če bi se pred tem pojavile težave, kot je krvavitev ali kaj podobnega, vedno na voljo ginekološka urgenca. Tudi za druge pacientke nekaj mesecev, ko ne bo mogoče izvajati rednih ginekoloških pregledov, ne bi smelo pomeniti dejavnika tveganja. »Seveda ves čas razmišljamo o tem, da ne bi izpustili kakšnega pomembnega pregleda,« pravi Gorazd Kavšek. »A ginekološke težave navadno nastajajo dlje in nekaj mesecev ni bistvenih, razen pri pacientkah, ki so imele nenormalne brise – te pa obravnavamo tudi sedaj, v času pandemije. V nosečnosti je čas pomemben, ker se vse skupaj hitreje razvija, a tu smo pogostost pregledov zmanjšali morda le za kakšnih 30 odstotkov, tako da je dostopnost še vedno zadostna in tudi telefonski pregledi so na voljo, da ni nepotrebnih stikov.«

Kavšek še dodaja, da po njegovem mnenju teh nekaj mesecev, ko bodo ustavljeni postopki zunajtelesne oploditve, ne bo imelo konkretnega vpliva na plodnost parov. »Kar se postopkov tiče, sicer obstajajo nekatere starostne omejitve, a mislim, da bo pri tem zaradi razmer, v katerih smo, mogoče malo pogledati skozi prste.«