Aplikacija Zoom

Čeprav je Skype v zadnjih desetih letih postal sinonim za videoklic, pa ta zastareli program – ki pravzaprav nikoli ni deloval tako gladko, kot bi si želeli – v času karantene preprosto ne zadošča več. Ker je skoraj polovica človeštva vse socialne stike – pa naj gre za sestanke, predavanja, konference ali klepet – prisiljena opravljati od doma, smo ljudje potrebovali alternativo. Ponudil se je Zoom, nekoč robna aplikacija za videokonference, namenjena predvsem podjetjem, danes vodilna aplikacija za skupinske videoklice. S tem, ko se je nenadno povečala njena priljubljenost, pa so se pojavile številne skrbi o potencialnem kršenju zasebnosti. Izkazalo se je, da so bile skrbi več kot upravičene.

Aplikacija Zoom se je v zadnjih nekaj tednih, odkar so nas oblasti pozvale, naj ostajamo doma, preobrazila v vodilno orodje za spletne videokonference v času koronavirusa. Pred pandemijo je Zoom štel deset milijonov uporabnikov, danes jih ima več kot dvesto milijonov. Iz dneva v dan podira rekorde: na začetku tedna je aplikacijo v enem dnevu naložilo več kot dva milijona novih uporabnikov. Podjetje Zoom je v enem mesecu zabeležilo 525-odstotni porast dnevnega prometa, pred nekaj dnevi pa je bila njegova vrednost ocenjena na trideset milijard ameriških dolarjev.

Aplikacijo Zoom uporabljajo tudi politiki; z najvišje profiliranimi vred. Boris Johnson, britanski predsednik vlade, je na Twitterju delil fotografijo, na kateri sestanek vladnega kabineta vodi prek aplikacije Zoom. Številni skeptiki so se začeli spraševati, ali je aplikacija dovolj zaščitena, da bi bila primerna za debate o vladnih skrivnostih ali podobnih občutljivih informacijah. Raziskovalci kanadske organizacije The Citizen Lab so spoznali, da Zoom uporablja nestandardno obliko šifriranja oziroma enkripcije sporočil, podatke pa prenaša prek strežnikov na Kitajskem. The Citizen Lab opozarja, da je pandemija koronavirusa ustvarila »zlato mrzlico za kibervohune«, in ugotavlja, da Zoom nikakor ni primeren za vlade in podjetja, ki na videokonferencah razpravljajo o zaupnih podatkih, da ni ustrezen za uporabo zaposlenih v zdravstvu, ki naj bi varovali zasebne podatke o svojih pacientih, ter da tudi ni prikladen za aktiviste, odvetnike in novinarje, ki se ukvarjajo z občutljivimi temami.

A hitro se je izkazalo, da uporaba aplikacije Zoom ni tvegana zgolj za uradnike, ki s svojimi sogovorniki delijo zaupne informacije oziroma podatke občutljive narave. Zoom se je izkazal kot izjemno rodoviten teren za spletno trolanje, za širjenje sovražnega govora, za rasistične in antisemitske izgrede.

Pred pandemijo je Zoom štel deset milijonov uporabnikov, danes jih ima več kot dvesto milijonov. Iz dneva v dan podira lastne rekorde.

Zoom preprosto ni bil pripravljen na tako množično uporabo: zastavljen je kot program, namenjen zgolj podjetjem, postal pa je mainstream platforma za družabne stike: na njem zdaj potekajo predavanja, sestanki, seanse joge, družabna popivanja, okrogle mize, srečanja raznih skupin in še marsikaj. Skratka, Zoom ni bil ustvarjen za vse mogoče profile potrošnikov, ki ga zdaj množično uporabljajo. Aplikacija namreč nima varovalk in drugih funkcij, s katerimi priljubljena družabna omrežja vsaj nekoliko nadzirajo obnašanje svojih uporabnikov oziroma se zaščitijo pred nadlegovanjem spletnih trolov.

Čeprav spletni troli tudi v času, ko ni razglašena samoizolacija, večino časa preživljajo doma, so te dni dejavnejši kot kdaj prej. Ko smo ogromno dejavnosti iz resničnega sveta prestavili v digitalnega, so namreč spoznali, da je potencial za trolanje na spletu oziroma predvsem na skupinskih videoklicih, torej videokonferencah, dosegel vrhunec. Predvsem zato, ker je v Zoom tako enostavno vdreti: do videokonferenc, ki potekajo na Zoomu, lahko dostopamo s kratkimi URL-povezavami, ki so sestavljene zgolj iz številk, zato jih lahko hekerji tudi preprosto ugibajo. Pogosto pa so te povezave, če gre za večja, bolj javna srečanja, dostopne na raznih forumih, spletnih straneh in skupinah na družabnih omrežjih, zato lahko troli ciljajo na specifične videokonference, denimo srečanja verskih skupnosti.

Spoznali so, da se lahko videoklicem na Zoomu pridružijo, ne da bi bili povabljeni, ter da lahko pogovore uzurpirajo s funkcijo »deljenja ekrana«, ki vsem sogovornikom hkrati omogočajo podobo ali video. Ta funkcija je sicer izjemno uporabna denimo za profesorje, ki med predavanji na Zoomu vsem študentom hkrati delijo na primer predstavitev Power Point, fotografije, grafe, zapiske in podobno. Težava pa je v tem, da je privzeta nastavitev aplikacije ta, da lahko »delitev ekrana« vklopi katerikoli izmed udeležencev pogovora. Spletni troli so jo začeli uporabljati za to, da so naključnim žrtvam potegavščine prikazovali hardcore pornografijo, podobe, ki prikazujejo nasilje, gnusne »šok« videoposnetke, denimo 2 Girls 1 Cup (slednjega rajši ne googlajte) in podobno. Tovrstni vdori oziroma kibernapadi so dobili ime, ki ga je skoval novinar na portalu Tech Crunch in bo sodobne slovarje obogatilo z besedo, ki bi se še pred nedavnim zdela popolnoma nesmiselna: zoombombing.

Med prvimi žrtvami so bili menedžerji ameriške verige restavracij Chipotle, ki so se v večstoglavi zasedbi udeležili videokonference, v spletni sestanek pa je vdrl anonimni heker in zaslon vseh udeleženih uzurpiral z nazornimi pornografskimi prizori. Marsikateri zoombomber je v pogovore vdiral tudi zato, da se je razgalil naključnim, nič hudega slutečim žrtvam trolanja, tudi mladoletnim.

Zoombombanje pogovorov s podobami spolnih aktov pa je iz razmeroma nedolžne potegavščine hitro preraslo v novo dejavnost: v širjenje sovražnega govora, spletno nadlegovanje in različne oblike spletnih zlorab, tudi v širjenje groženj. Ekstremisti so pandemijo koronavirusa izkoristili kot vozilo za podpihovanje sovraštva in širjenja teorij zarot.

V srečanja judovskih skupnosti, denimo obredov v virtualnih sinagogah, ki potekajo prek aplikacije Zoom, vdirajo antisemitski troli in digitalne verske obrede »bombardirajo« s podobami Hitlerja, nacističnih vojakov in svastik, z nacističnimi spletnimi memi, s fotografijami žrtev holokavsta in podobnimi grozodejstvi. Na spletni seminar o antisemitizmu, ki ga je organiziralo združenje judovskih študentov, je vdrl neonacistični heker, si med agresivnim recitiranjem svojih zadrtih antisemitskih prepričanj slekel majico in si zaslon prilastil za prikazovanje tetovaže svastike, ki mu »krasi« prsni koš. Na videokonferenci islamskih voditeljev, ki so se zbrali zato, da se pogovorijo o vzdrževanju duhovnosti med koronakrizo, so zoombombing troli prikazovali nasilno pornografijo in vzklikali protimuslimanske žaljivke.

Zoombombing je iz razmeroma nedolžne potegavščine hitro prerasel v težavnejšo dejavnost: v širjenje sovražnega govora, spletno nadlegovanje in različne oblike spletne zlorabe, tudi v grožnje.

Ogrožene pa niso zgolj verske skupnosti: na enem od spletnih srečanj gibanja za samopomoč Anonimni alkoholiki (AA), je nepovabljeni udeleženec kot ozadje, ki ga lahko poljubno spreminjamo, nastavil podobo alkoholnih pijač. Spet drugi nepridiprav je vdrl na srečanja in vsem navzočim »delil zaslon«, na katerem je vase strastno zlival viski. Tovrstni napadi so lahko izjemno škodljivi, saj so lahko alkoholiki v odvajanju senzibilni že na podobo alkoholnih pijač, hkrati pa razen virtualnih srečanj nimajo dostopa do podpore, ki jo potrebujejo v času odvajanja. Vdori nepovabljenih ogrožajo tudi anonimnost »Anonimnih alkoholikov«, zato se številni izmed njih, čeprav potrebujejo podporo, tovrstnih srečanj zaradi nevarnosti razkritja svoje identitete ne udeležujejo več.

Odmevni članek, ki je bil nedavno objavljen v časniku The New York Times, razkriva, kako je zoombombing v zadnjih dneh postal organizirana dejavnost. Na platformah, kot so Instagram, Twitter, Discord, Reddit in 4chan, je Timesov novinar naštel 153 profilov, forumov in zaprtih skupin, na katerih se več tisoč ljudi zbira z namenom usklajenega množičnega trolanja oziroma organiziranih »kampanj nadlegovanja«. Nepridipravi na forumih kujejo načrte za skupinsko trolanje in si med seboj delijo gesla, ki jim omogočajo dostop v tiste videokonference, ki so zaščitene z geslom; številne namreč sploh niso. Napadajo predvsem množične videokonference, denimo spletne predavalnice, poslovne sestanke, podporne skupine in srečanja verskih skupnosti.

Zoombombing je postal tako razširjena nadloga, da se je prejšnji teden nanj odzvala tudi ameriška zvezna policija FBI, ki opozarja, da gre za kaznivo kiberkriminalno dejavnost. Državni tožilec Matthew Schneider je v izjavi za javnost zapisal: »Mislite, da je zoombombing smešna zadeva? Bomo videli, kako smešna bo potem, ko vas bodo aretirali.« Oblasti so opozorilu priložile tudi navodila, s katerimi lahko uporabniki aplikacije trolom preprečimo, da bi motili naše videoklice. Tovrstne napotke je delila tudi služba za stike z javnostjo podjetja Zoom, ki je nad zoombombing trendom ogorčena in se trenutno s polno paro osredotoča na posodobitve aplikacije, ki naj bi tovrstne vdore v prihodnje preprečile.

Kljub trudu podjetja, ki zagotavlja, da bo varnostne pomanjkljivosti odpravil, pa so številne izobraževalne ustanove in vladne službe svoje videokonference že preselile na druge komunikacijske platforme. Šole v New Yorku, Washingtonu in Las Vegasu so se na primer soglasno odločile, da uporabo aplikacije Zoom opustijo, tajvanska vlada pa je uslužbencem vladnih agencij naročila, naj vse sestanke z Zooma prestavijo na alternative, kot so Microsoft Teams in Google Hangouts.