Pravljica o mega protikoronskem paketu

V Pekarni Pečjak, kjer dela 385 delavcev, izdelujejo predvsem zamrznjene pekovske izdelke in pa izdelke, ki jih je treba dopeči. Direktor Silvo Pečjak, ki to družinsko podjetje vodi, razlaga, da jim je zadnji teden marca prodaja padla za 42 odstotkov glede na povprečje v preteklih tednih, zaradi česar je, kot mnogi drugi podjetniki, tudi sam računal na državne ukrepe, ki bi omilili šok in preprečili večja odpuščanja zaposlenih.

Ko je vlada Janeza Janše konec marca predstavila tako imenovani mega protikoronski paket pomoči gospodarstvu – trimilijardno pomoč, »ki ji še nikoli v zgodovini Slovenije po osamosvojitvi nismo bili priča«, kot jo je slovesno napovedal Janša, se je tudi Silvu Pečjaku odvalil kamen od srca. Še posebej, ko je vladna skupina svetovalcev pod vodstvom Mateja Lahovnika govorila o glavnem načelu, ki naj bi mu pri pripravi ukrepov sledili, in sicer da mora biti pomoč takojšnja in brezpogojna. A ko je Pečjak ta teden vzel v roke kalkulator in poskušal izpolniti t. i. REK-1 obrazec, je bil presenečen.

Do glavnega ukrepa, to je do povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo in oprostitvi plačila prispevkov, so namreč upravičena podjetja, ki jim bodo v prvem polletju letošnjega leta prihodki padli za več kot 20 odstotkov glede na isto obdobje leta 2019. »Toda mi, tako kot večina ostalih podjetij v Sloveniji, smo seveda januarja in februarja rastli in dodatno zaposlovali. Nam se je konkretno prodaja v začetku leta povečala za 11 odstotkov. Če želimo biti sedaj deležni pomoči države, pa to pomeni, da nam mora v aprilu in maju prodaja pasti za 60 odstotkov,« razlaga.

V podjetju Pečjak so se sicer na krizo hitro odzvali. Začeli so vlagati v spletno prodajo in lastno dostavo izdelkov na dom in se zato še niso odločili za odpuščanje, a Pečjak, kot nam je razkril, je sedaj pred dilemo: Naj še naprej išče rešitve, naj se bori, ali naj vso svojo podjetniško spretnost uporabi za razmislek o tem, kako bo dosegel dovoljšen padec poslovanja, zato da bo deležen državne pomoči? »Ta kriza bo imela zelo različne učinke na posamezne panoge, naša, živilska industrija ne bo tako prizadeta kot recimo turizem. Zato pa bi sam tudi pričakoval, da bi bila recimo pomoč sorazmerna,« pravi.

Mnogi podjetniki sicer sedaj o tem molčijo, saj jih je očitno strah političnih reakcij – gospodarska zbornica mega zakon recimo pozdravlja. A vendarle Pečjak ni edini. Ta teden je za POP TV spregovoril tudi podjetnik Sandi Češko, ustanovitelj Studia Moderna, o tem, da je seveda pogoj o 20-odstotnem padcu prometa postavljen arbitrarno. »Tisti, ki mu bo promet padel za 19 odstotkov, ne bo upravičen, tisti, ki pa mu bo promet padel za 20 odstotkov, pa bo. To nima nobene zveze z ekonomijo,« je dejal.

V podjetjih so ta teden, ko so začeli pripravljati vloge za državne intervencije, onemeli.

Za povrh vsega pa so se zdaj pojavili še drugi, povsem birokratski zapleti. »V podjetju trenutno kljub vsem pojasnilom ne vemo, kako naj izplačamo plače za marec, zaradi vseh nejasnosti pa smo dobili celo nasvet, naj v tej krizi izplačilo plač prestavimo,« pravi Pečjak. Država naj bi namreč nase prevzela plačilo prispevkov za socialno in zdravstveno zavarovanje, a v evidencah Fursa, razlaga Pečjak, so zavedeni socialni prispevki še za nadure. Kako bo sedaj Furs iz te godlje izločil socialne prispevke za redno delo, ki naj bi jih na svoja pleča prevzela država? Pri Pečjaku upajo, da bo država do 17. aprila rešitev našla, saj morajo njihovi zaposleni položnice plačati 18. v mesecu.

Janševa vlada se je na začetku predstavila kot zelo operativna, a dejstvo je, da so mnoge druge države ukrepale veliko hitreje. V Švici je država podjetjem takoj razdelila 20 milijard evrov brezobrestnih kreditov za pet let, izplačali so jih v manj kot 24 urah prek spletne strani s petimi vprašanji. V Nemčiji so se odzvali takoj, mesto Berlin je 24. marca sto petdeset tisoč samostojnim podjetnikom na račune nakazalo pomoč v skupnem znesku 1,4 milijarde evrov. V Kataloniji so vsakomur, ki nima zaposlitve, namenili 2000 evrov pomoči, Francija podjetjem podeljuje hitre kredite po 0,25-odstotni obrestni meri.

V gradbenem podjetju Lumar, kjer od 78 zaposlenih v podjetju zdaj dela 27 sodelavcev, pravijo, da se trudijo ohraniti razvoj, tehnologijo in arhitekturni biro. Ostale službe in proizvodnja so na čakanju na delo doma, a v Lumarju proizvodnje niso zaustavili, ker ne bi imeli dovolj dela, »ampak ker nimamo zadostne količine gradbenih dovoljenj za nemoteno delovanje podjetja (…) Kljub veliki količini prodanih hiš smo v letošnjem letu pridobili le pet gradbenih dovoljenj, za normalno oziroma nemoteno poslovanje pa jih letno potrebujemo 70.« Za povrh vsega je vlada pri sprejemanju prvega zakona o interventnih ukrepih vnesla še del, s katerim je hotela dati policiji posebna pooblastila, kar je sprejemanje zakona zavleklo. Zakon, ki je bil sprejet v četrtek, 2. aprila, bo tako začel veljati šele v soboto, 11. aprila. Dan prej, 10. aprila, pa podjetjem zapade v plačilo akontacija davka na dohodek pravnih oseb oziroma dohodnine za mesec marec.