Janša: »Tako imenovana stroka«

Predsednik vlade Janez Janša je ta teden, v spremstvu kamere televizije SDS Nova24TV, obiskal ljubljanski klinični center. Po obisku infekcijske enote se je v odgovoru na uprizorjeno vprašanje svojih novinarjev obregnil ob epidemiologe. Na vprašanje, ali njegova vlada upošteva mnenje stroke, je dejal, da so bila priporočila Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) protislovna. Pred nekaj dnevi je celo tvitnil, da bi sam WHO postavil pred mednarodno kazensko sodišče, tokrat pa je priznal, da napotkov slovenskih strokovnjakov oziroma »tako imenovanih strokovnjakov«, kot se je izrazil, njegova vlada ne upošteva, ker ti ne upoštevajo zahtev časa, zato se vlada bolj zanaša na »zdravo kmečko pamet«.

Janša je na vprašanje seveda odgovarjal zaradi nesoglasja z epidemiologi z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ki so minuli teden kritizirali zaostritev vladnih ukrepov z dodatnim omejevanjem gibanja, zahtevo po razkuževanju večstanovanjskih stavb in po njihovem mnenju nepravilno uporabo mask in druge zaščitne opreme. A vtis, da se vlada ni strinjala s stroko in je pri tem raje upoštevala svoje mnenje, je napačen. Dejansko je nova vlada že takoj, ko je začela mandat, stroko – še preden je ta začela z njo sodelovati – izključila. In to dejansko vso zdravstveno stroko, ne zgolj epidemiologe iz NIJZ.

Še isti dan, torej v petek, 13. marca, ko je nova vlada začela delo, so direktorji vseh zdravstvenih zavodov prejeli navodilo, da v zvezi z epidemijo koronavirusne bolezni ne smejo več samostojno komunicirati z javnostjo, še sploh pa ne smejo objavljati kakršnihkoli podatkov ali številk. Navodila vlada ni poslala le NIJZ, ki je do tedaj zbiral in objavljal podatke, ampak tudi, denimo, ljubljanskemu UKC pa bolnišnici v Celju itd. V ospredje boja proti epidemiji, v središče pozornosti je tako stopil predsednik vlade Janez Janša, z masko na obrazu, zdravstveni strokovnjaki pa so se morali umakniti.

Vendar to še ni bilo dovolj. Utišanju mogočih kritikov je sledila še diskreditacija. Minister za zdravje Tomaž Gantar je na vladni tiskovni konferenci 17. marca brez očitnega povoda prvič neposredno napadel slovenske epidemiologe. Medtem ko je ob Gantarju stala Maja Sočan, ki vodi center za nalezljive bolezni znotraj NIJZ, je dejal, da je bila »situacija v štartu podcenjena«. Izbruh bolezni naj bi se bilo »ne le v Sloveniji, pač pa tudi drugje obravnavalo kot malo hujšo gripo, kar se je izkazalo za napačno oceno«. V Sloveniji je NIJZ napačno presodil položaj, zaradi česar je država zamudila ključno obdobje, ko bi lahko prej ukrepala. »S pravimi ukrepi smo zamudili teden ali deset dni,« je opozoril.

Institucije, ki se strinja z vsako vladno odločitvijo, ne potrebujemo. Neodvisna institucija, ki je podrejena vladi, je contradictio in adjecto.

Čeprav je Gantar govoril predvsem o NIJZ, so vladne sankcije zadele tudi druge strokovnjake. V torek, 17. marca, je recimo vlada brez utemeljitve razrešila predsednico sveta NIJZ dr. Tatjano Lejko Zupanc, sicer predstojnico Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja pri Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani (UKCLJ). Vlada jo je razrešila na hitro, tako, da je pred tem o potezi ni niti obvestila. Nadomestila jo je z Matejo Lesar, podpornico DeSUS, diplomirano socialno delavko, ki je bila zadnja leta zaposlena v poslanski skupini te stranke v parlamentu kot strokovna sodelavka. Tam se ni ukvarjala s pandemijami, ampak s pripravo gradiva, podzakonskih aktov, poslanskih vprašanj in pobud.

Zaradi Gantarjevega napada na NIJZ je 18. marca pri ministru protestirala Alenka Trop Skaza, sicer predstojnica celjske enote NIJZ in članica DeSUS. Gantarju je po elektronski pošti sporočila, da je njegovo mnenje nekorektno: »Epidemiologi delamo skoraj noč in dan na terenu in pri pripravi številnih navodil in priporočil, ki jih zahteva oziroma potrebuje stroka in javnost. (...) Vsi delamo altruistično, grozi pa izgorelost imenovanih specialistov, saj nas je v okviru kvote zaposlenih (...) zelo malo. Na območnih enotah je ponekod samo po en epidemiolog za terensko epidemiologijo.« Skazi se je nato po pošti oglasil Janša, češ da težava ni v njem, ampak v vodstvu NIJZ.

Vlada je kmalu za tem razrešila direktorico NIJZ Nino Pirnat, 20. marca je na predlog vlade svet NIJZ za direktorja imenoval Ivana Eržena. A Eržen si besede ni pustil vzeti; 31. marca smo na naši spletni strani objavili napoved intervjuja z njim, v katerem je podvomil o smiselnosti zaostrovanja omejitve gibanja in razkuževanja večstanovanjskih stavb. Še isti dan mu je vlada odpovedala udeležbo na tiskovni konferenci, temu pa je takoj sledila zamenjava več članov sveta NIJZ. Vlada je v svet inštituta imenovala psihiatra Roka Tavčarja, pravnika Mateja Forteja, sicer sina Alenke Forte, kandidatke SDS za poslanko in predsednice odbora SDS za zdravstvo, ki ima v Trbovljah v lasti zasebni Medicinski center Heliks, in radiologa Matjaža Vrtovca, podpornika SDS.

Že iz tega je jasno, da vlada stroke nima za sogovornico, ampak jo poskuša utišati. Tretjega aprila je iz vladne strokovne skupine izstopila Maja Sočan, novi vladni svetniki pa so sklicali izredno sejo sveta NIJZ z namenom čimprejšnje zamenjave Eržena. Poročilo o tem, kaj se je na seji dogajalo, je zaposlenim v NIJZ Maribor ta teden poslal njihov predstavnik Zoran Simonović, sicer specialist javnega zdravja in vodja oddelka za nalezljive bolezni na mariborskem NIJZ. V pismu je zapisal, da so vladni svetniki želeli sklicati izredno sejo zaradi eksponentne rasti okužb in kontradiktornih priporočil direktorja NIJZ – s čimer se sam ni strinjal. Nato se je med burno razpravo izkristaliziralo, da je namen seje čimprejšnja razrešitev Ivana Eržena.

Med razpravo naj bi bili trije vladni predstavniki na različne načine pritiskali na strokovnjake v NIJZ. Tako naj bi bili zahtevali, da predstavniki NIJZ svoje izjave za javnost vsebinsko uskladijo s sprejetimi vladnimi ukrepi, četudi se z njimi ne strinjajo, ali celo, da nekatere izjave prekličejo. Iz zapisnika je mogoče razbrati, da epidemiologi v to niso privolili. Menili so, da novi vladi ukrepe mimo NIJZ predlagajo druge strokovne institucije in nevladne organizacije. V podkrepitev svoje enotnosti in konec koncev tudi Erženovega mnenja o omejitvi gibanja, nošenja zaščitnih sredstev in razkuževanja večstanovanjskih stavb pa so vladnim predstavnikom predstavili še pismo 25 epidemiologov.

V pismu je 25 epidemiologov »zaradi vse pogostejšega navajanja, da NIJZ ne sodeluje dobro z ministrstvom za zdravje,« opisalo svoje aktivnosti, ki jih izvajajo od januarja. Sodelovali naj bi bili pri zgodnjem odkrivanju primerov, pri izolaciji obolelih, pri iskanju stikov, pri predlogih karantene, epidemiologi naj bi bili predlagali razglasitev epidemije in zapiranje vrtcev, šol ter prepoved druženja na javnih prostorih. Nova vlada naj bi bila ob nastopu »epidemiološko službo« izključila in začela sprejemati nekatere »strokovno sporne odločitve«. V Sloveniji naj bi se bili tako znašli v položaju, ko je neodvisna strokovna institucija, ki bi morala predlagati ukrepe za omejevanje širjenja epidemije, zgolj seznanjena z ukrepi, mora pa na svetu zavoda zagovarjati način komunikacije z javnostjo. »Stroko, ki je pristojna za predlaganje ukrepov, je politika povsem zaobšla. Brez sankcij nista dovoljena niti kritična presoja in komentar uvedenih ukrepov,« so zapisali.

Janševa vlada je medtem že našla potencialnega novega direktorja NIJZ, ki se z vladnimi ukrepi strinja. To naj bi bil po neuradnih podatkih Milan Krek, predstojnik območne enote NIJZ v Kopru, ki je v preteklosti vodil vladni urad za droge. Krek sicer ni ne epidemiolog ne infektolog, ampak specialist javnega zdravja in socialnega zdravstva. Na začetku devetdesetih let je skupaj s še nekaterimi zdravniki vpeljal metadonsko terapijo za odvisnike na Obali, v zadnjem času pa se je v javnosti pojavljal z mnenji o rabi konoplje v medicinske namene. Čeprav se z epidemijami ni nikoli ukvarjal, se tokrat strinja z vladnimi ukrepi, ker, kot je dejal ta teden: »Strožji ko so ukrepi, boljši so.«

Institucije, ki se strinja z vsako vladno odločitvijo, seveda ne potrebujemo. Neodvisna institucija, ki je tako podrejena vladi, je contradictio in adjecto. Toda pri tej vladni politiki povsem očitno cilj ni le NIJZ, ki bi načeloma moral z napotki pomagati pri spoprijemanju z epidemijo. V SDS, odkar so prevzeli oblast, precej grobo obračunavajo s številnimi strokovnjaki, celo s takšnimi, ki se niti ne branijo, kaj šele, da bi Janeza Janšo kritizirali. Zadnji teden so se denimo v njihovih glasilih, v Demokraciji in Nova24TV, spravili celo na hčerko bivše direktorice NIJZ Nine Pirnat, ki se, odkar je dobila službo na ministrstvu za zdravje, ne oglaša več. Seveda so napadli tudi infektologa Andreja Trampuža iz Berlina, ki je očitno napravil napako, ko je še v času vlade Marjana Šarca pohvalil prve slovenske ukrepe.

Iz opisane kronologije izhaja, da se vlada s stroko ni spopadla, ker se z njo ne bi strinjala, ampak je poskušala utišati kritiko. Kaj je uspeh in kaj poraz, katera odločitev je bila pravilna, kdo se je motil, je v tej epidemiji stvar neprestane interpretacije. Za spletne medije SDS je dokaz nesposobnosti slovenske stroke pred tedni bilo 214 okuženih in »že dva na intenzivni terapiji«. Merila ni. Epidemija je tudi politično polje, kjer akterji dobivajo točke ali jih izgubljajo. Je priložnost, da se postavijo v središče pozornosti in so videti kot rešitelji, slikajo se pred zaščitnimi maskami in dobavljenimi ventilatorji. Za takšne politike so posledice njihovih dejanj, torej število žrtev ali smiselnost ukrepov, postranska stvar. In ravno zato, da se epidemije ne bi zlorabljale v politične namene, smo imeli neodvisno institucijo, NIJZ, oziroma stroko.

Epidemija je tudi politično polje, kjer akterji dobivajo točke ali jih izgubljajo. Je priložnost, da se postavijo v središče pozornosti, da se slikajo pred zaščitnimi maskami in dobavljenimi ventilatorji.

Epidemiologi so se političnemu vdoru v svojo institucijo sicer uprli, vendar so bitko izgubili. Po izkušnjah sodeč bo sledila nova fronta v boju s tistimi, ki bodo epidemiologe vzeli v bran in spet ogrozili vladajočo interpretacijo. Nekateri uredniki na RTV Slovenija so ta teden že pokazali, da so razumeli, kako je treba poročati. Rosvita Pesek, voditeljica Odmevov, je minuli teden predvajala prispevek, v katerem so v skladu z vladno usmeritvijo zbrali vse domnevno napačne napovedi in napotke nekdanje direktorice NIJZ Nine Pirnat. Pri čemer prispevka niso »uravnotežili« z izjavo Janeza Janše, da vrtcev in šol ni treba zapirati, ker bi otroke potem verjetno varovali stari starši, ki bi se tako lahko okužili. Z izjavo Jelka Kacina, da v Sloveniji hudo bolnih ne bomo več testirali, ker je jasno, da so bolni. Ali infektologinje Bojane Beović, ki je trdila, da je v Sloveniji 141 okuženih, četudi je NIJZ nekaj ur pred tem objavil, da se je število okuženih povzpelo z 214 na 253.

Ne gre namreč za to, kdo se je motil. Po vsem svetu so se na državni in lokalni ravni odločitve spreminjale iz dneva v dan, ker so virus, njegove značilnosti in vedenje, pa tudi razsežnosti pandemije večidel še danes neznanka. Navsezadnje bi na enak način kot Janša o sebi lahko na primer govorili v LMŠ, da je glavno odločitev v Sloveniji sprejela Šarčeva vlada, ko je zaprla šole in ljudi poslala domov 12. marca, Janševa vlada pa zdaj le še izpopolnjuje njene ukrepe. No, tega ne počnejo – pa tudi ne bi držalo. Odloča se ves čas in povsod glede na način širitve okužbe, glede na število različnih skupin okuženih, glede na nove ugotovitve različnih znanstvenikov in strokovnjakov. Nekateri ukrepi zadostujejo za neko raven, za drugo raven so potrebni drugi. Kako ustavljati javno življenje je enako zahtevno vprašanje kot kako ga znova zagnati – s čimer se na primer zdaj ukvarja Janševa vlada. Celo več: nekatere poteze imajo v neki državi dobre učinke, v drugi pa ne. In prav za to gre v takšnih razmerah: da se ne vmešavaš v delo stroke, razumeš položaj in ne delaš iz tega politike. Janša počne ravno nasprotno.

Farsa s totalitarnim prizvokom

Poročilo o seji sveta NIJZ, ki ga je član sveta Zoran Simonović, sicer vodja oddelka za nalezljive bolezni na mariborskem NIJZ, prejšnji teden poslal sodelavcem Spoštovane sodelavke in sodelavci, izredna seja danes je trajala krepko več kot pet ur. Že ob pozivu za sklic seje v sredo zvečer s strani vseh štirih predstavnikov ustanovitelja je bil kot povod za sklic seje znotraj 24 ur naveden razlog »eksponentna rast okužb s covid-19 in kontradiktorna priporočila direktorja NIJZ«. Razlogu za sklic sem javno nasprotoval, saj rast okužbe trenutno ni eksponentna, kontradiktornosti v priporočilih direktorja NIJZ pa nisem prepoznal.

Pravna služba NIJZ je svetnike opozorila, da je sklic izredne seje mogoč le, ko je obravnavanje zadeve vezano na rok. Namestnica predsednika gospa Čarman Korenjak je sklic izredne seje utemeljila na dejstvu, da je ena izmed točk predlaganega dnevnega reda »Razprava o poročilu glede komunikacije z javnostjo in Vlado RS (sodelovanje, usklajeno delovanje), namenjena oziroma povezana z epidemijo covid-19«, izredni primer in je vsak dan lahko skrajni rok. Seja je bila tako sklicana za danes ob 11.00. Udeležili smo se je trije novi predstavniki ustanovitelja – prof. dr. Rok Tavčar, dr. med., asist. dr. Matjaž Vrtovec, dr. med., in Matej Forte, univ. dipl. prav. – že štirinajst dni stara predstavnica ustanovitelja Mateja Lesar, obe predstavnici ZZZS in jaz. Navzoči so bili predstavniki centrov NIJZ.

Takoj na začetku sem izrecno vprašal, ali je zakonito na tako sklicani izredni seji razpravljati o vseh drugih predlaganih točkah dnevnega reda, za katere ni izraženega izrednega stanja in bi jih bilo treba prestaviti na naslednjo sejo z običajnim sedemdnevnim rokom za sklic. Zaradi te dileme smo se svetniki umaknili od občinstva. Tam smo razpravljali in potem za vsako od predlaganih točk dnevnega reda glasovali, ali je na tako sklicani izredni seji sploh ustrezno obravnavati druge točke dnevnega reda (potrditev zapisnika prejšnje seje, izvolitev predsednika sveta, imenovanje razpisne komisije). Ob zelo burni in neskončno dolgi razpravi se je izkristaliziralo, da je treba, kolikor hitro je mogoče, razrešiti trenutnega v. d. direktorja, da se čaka, ali bo morda sam odstopil, da je točka »imenovanje razpisne komisije« na dnevnem redu zato, da se čim bolj skrajšajo roki za razpis za direktorja in roki za prijavo na razpis in da si svetniki želijo, da se v razpisno komisijo imenujejo nekateri izmed svetnikov. Absolutno pa vam bom prihranil vse vsebinske nebuloze, ki smo jim bili priča v razpravi … (morda le ena cvetka – vsak dan direktorovanja prof. Eržena državo stane 33 milijonov EUR v BDP) ... tako ali tako je bil glasovalni stroj vladnih predstavnikov neomajen, smo se pa pri tem vsaj dodobra »razpištolili« in se ob neposrečeno prikriti stiski nekaterih vladnih predstavnikov celo nekoliko nasmejali ...

Kakorkoli, v nadaljevanju seje smo potrdili predsednika sveta – to je postal prof. dr. Rok Tavčar –, namestnica predsednika je ostala ista kot do sedaj. Nato je sledila točka »Način komunikacije z javnostjo, sodelovanje NIJZ z Vlado RS (poročilo o izvedenih aktivnostih glede preprečevanja širjenja okužbe s covid-19«, – naša PR-služba je natančno predstavila vse komunikacijske aktivnosti v zvezi s covid-19 od 14. januarja. V nemogoči razpravi pa se je izpostavljalo, da bi moral NIJZ oziroma direktor svoje izjave za javnost vsebinsko usklajevati s sprejetim vladnim ukrepom, da bi lahko tudi preklical svoje izjave (da so nekateri sprejeti ukrepi strokovno vprašljivi oziroma morda nepotrebni), NIJZ pa je svetnikom pojasnjeval, da je NIJZ tista strokovno neodvisna institucija, ki mora po Zakonu o zdravstveni dejavnosti in Državnem načrtu ob epidemiji MZ in vladi predlagati ukrepe za omejevanje epidemije in drugih javnozdravstvenih groženj, ki se ob epidemiji kopičijo, kar se je dogajalo do 13. marca, od takrat pa vladi ukrepe bolj kot NIJZ sugerirajo druge strokovne institucije in nevladne organizacije, nekateri ukrepi se sprejemajo povsem brez vednosti NIJZ. Če bi vlada sprejemala ukrepe po priporočilih NIJZ, ne bi prihajalo do protislovja med strokovno podkrepljenimi predlogi ukrepov in odloki vlade. Direktor je vztrajal pri svojih strokovnih izjavah, stroka ga je pri tem podprla. Epidemiologi so v zvezi s tem pripravili dopis za svetnike, ki bo priloga zapisniku seje (priponka – podpisani niso vsi, nekateri so dali privolitev po elektronski pošti). Podpisalo ga je 25 epidemiologov NIJZ. NIJZ ne more strokovno podpreti vladnih ukrepov, ki so strokovno sporni, vprašljivo učinkoviti ali pa celo možno škodljivi. Predstavniki NIJZ so svetnikom predstavili težavnost komunikacije z novo vlado. Vladni predstavniki so imeli veliko težav pri oblikovanju predloga sklepa. Pogovarjali so se o tem, da bi moral NIJZ podpirati odloke vlade (menda ja ne, če bi bili v škodo javnemu zdravju). Predlagali so, da svet potrdi sklep v smislu, da so si bile izjave v. d. direktorja v kontradikciji. S kom ali čim? Tega niso želeli dodati ... Nazadnje so privolili v predlog sklepa, naj bodo izjave NIJZ usklajene z vlado ...

Na koncu farse s povsem neprikritim totalitarnim prizvokom so svetniki naložili NIJZ, da v štirih dneh pripravi razpis za direktorja NIJZ. Zelo vehementno so želeli skrajšati rok za prijavo na delovno mesto direktorja z osmih dni na tri, kar pa je v nasprotju z veljavno zakonodajo. Za nameček in sebi v posmeh pa so izglasovali še sklep, da mora biti razpis za direktorja in vse v zvezi s tem na NIJZ izpeljano pravno ustrezno.

Vsem želim veliko zdravja, živcev pa še več …

Zoran