Ulayjeva retrospektiva v muzeju 

V Amsterdamu bodo novembra odprli retrospektivno razstavo, s katero se bodo poklonili nedavno preminulemu umetniku

V muzeju Stedelijk v Amsterdamu bodo novembra odprli Ulayjevo retrospektivno razstavo, s katero se bodo poklonili nedavno preminulemu umetniku. Čeprav je bil Ulay najbolj znan po sodelovanju z nekdanjo partnerico Marino Abramović med letoma 1976 in 1988, je pred in po tem ustvaril globok in radikalen samostojni opus, ki bo sedaj predstavljen javnosti.

Ulay se je rodil 30. novembra 1943 v Solingenu kot Frank Uwe Laysiepen, marca letos pa je po hudi bolezni umrl v Ljubljani. Bil je eden vidnejših sodobnih vizualnih umetnikov, ki se je v zgodovino zapisal kot pionir body arta, performansa in polaroidne fotografije. Najbolj znan je bil kot partner in sodelavec Marine Abramović, s katero sta med letoma 1976 in 1988 izvedla več deset radikalnih performansov.

Že pred in tudi po sodelovanju s slavno performativno umetnico je Ulay ustvaril impresiven samostojni opus. Na spletni strani muzeja Stedelijk so zapisali, da so bili ključni elementi Ulayjevega ustvarjanja proces (kemične) spremembe, prehajanje med identitetami ter razumevanje negotovega in možnega. Prav tako pa imajo nekatera njegova dela tudi močno socialno in politično konotacijo. Ustvarjal je na presečišču med fotografijo in konceptualnimi pristopi, značilnimi za performanse in za body art. Polaroidi, edinstveni objekti in podobe velikih formatov so značilni za njegov opus.

Čeprav je bil Ulay najbolj znan po umetniškemu delovanju z nekdanjo partnerico Marino Abramović med letoma 1976 in 1988, je pred in po tem ustvaril globok in radikalen samostojni opus, ki bo sedaj predstavljen javnosti.

V poznih 60. letih minulega stoletja se je ustalil v Amsterdamu, ko je bilo mesto kalilnica socialnih, političnih in umetniških eksperimentov. Čeprav je kasneje veliko potoval po svetu, je Amsterdam vzel za svoje mesto, v katerega se je rad vračal, zato bo del razstave posvečen tudi njegovemu odnosu do tega mesta.

Retrospektiva Ulayjevih del bo na ogled do aprila 2021, pri njeni postavitvi pa po pisanju spletnega portala Artnet sodeluje tudi Fundacija Ulay, ki je sicer registrirana v Amsterdamu, v Ljubljani pa ima svoj projektni prostor. Ulay je pred smrtjo poudaril, da ta prostor ni galerija, ampak multidisciplinarna platforma, kar odraža tudi njegovega ustvarjalnega duha.

Fundacijo in projektni prostor je Ulay, ki je zadnje desetletje živel v Sloveniji, ustanavljal v letu pred smrtjo, vodi pa ju Hana Ostan Ožbolt. Projektni prostor v Ljubljani so odprli novembra lani, namenjen pa je vzpostaviti polja povezovanja, sodelovanja in izmenjave med, predvsem mladimi, umetniki, kuratorji in pisci iz različnih strok in kontekstov, hkrati pa tudi spoznavanju umetnikove zapuščine. Po pisanju Artneta, si je umetnik s tem projektom želel vzpostaviti most med mestoma, ki ju je imel za svoj dom - Ljubljano in Amsterdamom.

PREBERITE TUDI:

• Umrl je Ulay
• Ulay: »Estetika je zanimiva, etika pa nujna!«
• Z njim se ne zajebavajte!