Ustaviti maturo

Dijaki ljubljanske Gimnazije Poljane so prejšnji teden napisali pismo, v katerem prosijo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) ter Državni izpitni center (RIC), naj prisluhneta njihovim pobudam za konkretne spremembe pri izvedbi mature. Dijaki sicer ne oporekajo mnenju MIZŠ in RIC, da opustitev mature ne bi bila optimalna rešitev, saj bi to otežilo vpisovanje na fakultete, ne zdi pa se jim prav, da odgovorni kljub izrednim razmeram vztrajajo pri skoraj nespremenjeni izvedbi. »Učni pogoji pouka na daljavo so neprimerljivi s pogoji, ki so jih imeli naši predhodniki; prav tako je prepričanje, da nam kopica dostopnega e-gradiva vprašljive kredibilnosti in verodostojnosti omogoča lažjo in bolj konstruktivno pripravo, zmotno. Iluzorno je pričakovati, da lahko za dijake povsem nov in nepreizkušen učni način nadomesti ustaljenega in že poznanega,« med drugim piše v pismu.

Pismo maturantov je pospremila izjava njihove profesorice za slovenščino Katarine Torkar Papež. »Ker pozorno spremljam situacijo, v kateri so se znašli moji dijaki in moje dijakinje, me zares skrbi. Zavedam se, da pri tem nisem nobena izjema in da večina išče poti, kako mladim pomagati. Verjamem v dobronamernost institucij in v njihova prizadevanja, vendar se kljub vsemu sprašujem o vsebini skrbi Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, Zavoda za šolstvo in Državne komisije za splošno maturo, ki jo berem v njihovih sporočilih, ter o njihovih odločitvah.« Torkar Papeževa v sklepu pisma ministrstvo, zavod za šolstvo in izpitni center sprašuje, v čem se nujnost prilagoditve izrednim razmeram zaradi zdravja kaže pri letošnji maturi. »Državna komisija v sklepnem delu sporočila maturante hvali, bodri in hrabri z mislijo, da jim bodo pomagali. Kako? Morda razmišlja o prilagojenem ocenjevanju, ki vsekakor ni le preverjanje znanja? In če res, po kakšnih/katerih kriterijih? V kolikšni meri je pri čem takem sploh računati na objektivnost, ki jo eksterni izpit mora zagotoviti? In če se ’prilagojeno’ razvrednoti resnost izpita, ki je vendarle selektivna vstopnica za vpis na fakulteto, čemu sploh služi? Maturantje potrebujejo vsaj zasilno gotovost in mir, da bodo res lahko uresničili svoje cilje. Zato jih je zdaj treba slišati. Z maturo ne špekulirajo, ampak se nanjo po večini odgovorno pripravljajo. In ker se ves svet prilagaja izrednemu stanju, upravičeno računajo na razumne prilagoditve, ne pa na dodatne obremenitve,« sklene profesorica.

Trditi, da imajo vsi maturantje doma enake možnosti za učenje, je v teh razmerah tvegano, to so dijaki povsem korektno in vljudno razložili v svojem pismu.

V javno razpravo se je vključil tudi prof. dr. Tom Turk, predsednik maturitetne komisije za biologijo, z dvema načrtoma za spremembo mature. Lažja matura oziroma zmanjšanje obsega preverjane snovi po njegovih besedah ni mogoče, saj so bile pole za letošnjo maturo pripravljene že pred dvema letoma. Turk predlaga tole: matura (ki bi se morala za vse predmete začeti pred 10. julijem) se izpelje samo v enem roku, ne v treh, torej jesenska roka odpadeta. Maturo opravljajo vsi dijaki, pogojno tudi tisti, ki bi morali imeti popravne izpite. »Če kasneje opravijo popravne izpite, se jim prizna tudi matura. Tako bo mogoče pridobiti maturitetne ocene vseh dijakov dovolj zgodaj, da bo možen tudi pravočasen vpis na fakultete in normalen začetek študijskega leta,« razloži Turk. Če ta načrt zaradi zunanjih okoliščin pade v vodo, pa bi lahko v zelo okrnjeni obliki izpeljali del mature, ki bi bil hkrati tudi dovolj dobro merilo za vpis v želene programe. »Fakultete bi v tem primeru morale najkasneje do konca junija na Državni izpitni center sporočiti, kateri predmet je bistven za vpis na posamezen program, ki ga izvajajo in za katerega je vpis omejen. Kandidat, ki se želi vpisati na študij biologije, bo opravljal samo maturitetni izpit iz biologije. To bo nekakšen sprejemni izpit, ki pa bo potekal po vseh pravilih eksterne mature, torej se bo za izpit porabil maturitetni komplet. Ker matura obsega vse predmete gimnazijskega programa, bodo lahko iz nabora maturitetnih predmetov posamezni študijski programi izbrali najustreznejši maturitetni predmet, ki jim bo služil kot sprejemni izpit za vpis na izbrani program.«

Odgovorni trdno odločeni

Kako se na razpravo o maturi, ki iz tedna v teden dobiva nove razsežnosti, odzivajo odgovorni za njeno izvedbo? Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Simona Kustec je v ponedeljek gostovala v Odmevih, vendar se na pobude za odpoved ali vsaj korenito spremembo mature ni odzvala drugače kot z besedami, da bi bilo »iskanje alternative ta hip zelo tvegano«. Sicer je bil govor predvsem o tem, kako bodo na ministrstvu izvedbo mature uskladili z zdravstveno stroko. Konkretnejši je bil direktor RIC Darko Zupanc, ki je dan prej, 20. aprila, na javnost naslovil pismo, v katerem izraža skrb zaradi nezaupanja v stroko, ki je po njegovem mnenju v ozadju pobud za spremembo mature. Nobeden od predlagateljev naj ne bi bil predlagal rešitve, ki bi bila za letošnjo generacijo maturantov vsaj tako dobra kot sprejeta dopolnjena različica mature – ki pravzaprav ni bistveno spremenjena, razen tega, da je datum pisanja prve pole, eseja pri slovenščini, premaknjen na 1. junij, torej na že določen dan v maturitetnem koledarju, ko naj bi se sicer pisala druga pola pri slovenščini, razčlemba neumetnostnega besedila. Obe se bosta torej pisali na isti dan, načrt ustnih izpitov pa ostaja nespremenjen, ravno tako ostaja jesenski rok mature. »Ta rešitev je dovolj dobra, da bodo lahko maturantje uveljavljali vse pravice, ki so jim zagotovljene po razglasitvi, hkrati pa bodo lahko pristopili tudi k popravljanju mature na jesenskem roku,« piše Zupanc.

Toda ali je jesenski rok v sedanjih razmerah res tako pomemben? Za komentar smo zaprosili dr. Toma Turka, ki je pomisleke o jesenskem roku že izrazil. »Ker se že več kot 15 let ukvarjam z maturo, lahko povem, da so jesenski roki – ali vsaj eden od dveh – že pri normalnem poteku mature nekaj, kar je bolj ali manj odveč. Pa tudi to bi še nekako razumel, če ne bi letos stlačili celotnega programa mature v pičlih osem dni in s tem kandidate res spravili v zelo zahteven položaj. Mislim, da bi se temu zaradi vsaj enomesečne prestavitve pri maturi in posebnih razmer letos lahko mirno izognili, tako kot sem predlagal, namreč, da bi k maturi v prvem roku pripustili tudi dijake s popravnimi izpiti. Maturo v prvem roku pa bi morali ustrezno časovno raztegniti in med opravljanji posameznih izpitov dijakom pustiti malo dihati. Tako bi imeli vsi dovolj časa za kakovostno in manj stresno izvedbo, predvsem pa kasneje tudi dovolj časa za vpis na fakultete in reden začetek študijskega leta.«

Se zavedamo izjemnosti sedanjih razmer?

Direktor RIC Darko Zupanc v pismu zavrača tudi očitke o domnevni nepravičnosti mature, kajti le odstotek kandidatov za splošno maturo naj bi prihajal iz neurejenega okolja, vsi drugi imajo za učenje na domu vse potrebne možnosti. Sicer pa se razlike med dijaki iz socialno šibkejših in ekonomsko močnejših okolij pojavljajo že pri ocenjevanju med letom, zato bi po njegovih besedah razlike ostale, tudi če mature ne bi bilo.

»Dijaki ne govorijo o tem, pač pa o spremenjenih razmerah za delo in pripravah na letošnjo maturo v karanteni,« pravi Katarina Torkar Papež. »Dva pomembna meseca pred izpitom sta pač drugačna. Po presoji pedagoške, zdravstvene in psihološke stroke izolacija in popolnoma nov proces pouka na daljavo ustvarjata stres, ki kakovostno pripravo na maturo močno otežuje. Trditi, da imajo vsi maturantje doma enake možnosti za učenje, je v teh razmerah tvegano, to so dijaki povsem korektno in vljudno razložili v pismu.«

Časi so pač drugačni od običajnih in rešitve so lahko ustrezne samo, če upoštevajo nove okoliščine, jih vsaj pojasnjujejo in skušajo nanje odgovoriti.

Zupanc sicer navaja, da se je ena matura že izpeljala v »izrednih razmerah«, v času žleda leta 2014 (šlo je za zimski rok poklicne mature), a te »izredne razmere« so trajale približno en teden in niso prinesle niti približno toliko negotovosti kot še trajajoča pandemija. Karantena lahko sproža anksioznost že sama po sebi. In to na učenje in sposobnost doseganja dobrih rezultatov nedvomno vpliva, četudi si večino znanja, potrebnega za letošnjo maturo, usvojil že pred tem. »Gre za psihozo, negotovost, stres, pomanjkanje ustreznih informacij glede mature, seznanitev z možnimi alternativami – in o teh res ni besede –, skratka za celotno situacijo, ki še dodatno povečuje stres pri vseh kandidatih, pri tistih s šibkejšim ekonomskim in socialnim ozadjem pa še toliko bolj,« poudari dr. Tom Turk. Pomisleke glede Zupančevega pisma ima tudi prof. dr. Mojca Kovač Šebart, vodilna strokovnjakinja na tem področju, ki pozorno spremlja ukrepe. »Odgovor direktorja RIC bi lahko v precejšnjem delu podprla, če bi živeli v okoliščinah brez koronavirusa; govori o maturi nasploh. Žal pa niti ne poskuša odgovarjati na razmere, v katerih se okoliščine priprave na maturo povsem razlikujejo od običajnih, kaj šele, da bi letošnjo predlagano rešitev utemeljeval v odnosu do njih.« Šebartova spoštuje strokovna mnenja, a le če vsaj skušajo argumentirano premisliti rešitve z vidika novih okoliščin. »Na RIC bi si morali dovoliti tudi „heretično“ razmišljanje o rešitvah, in to ne glede na tradicijo uspehov pri izvedbi in snovanju mature. Če ne drugega, bi lahko dvomljivcem postregli z argumentiranimi odgovori na nekatera vprašanja, na primer, zakaj je letošnja rešitev premišljena, katere premisleke so vključili v analizo in na podlagi katerih razmislekov so presodili, da je rešitev tudi letos optimalna. Časi so pač drugačni od običajnih in rešitve so lahko ustrezne samo, če upoštevajo nove okoliščine, jih vsaj pojasnjujejo in skušajo nanje odgovoriti. Dvomljivce in dvomljivke bi z argumenti lahko prepričali, da so njihovi strahovi odveč. Zato bi prej pomislila, da je nekoliko avtoritaren in populističen odgovor direktorja RIC in ne tistih, ki jim populizem očita direktor Zupanc.«

Razmišljanje o odpovedi mature ne bi smelo biti nesprejemljivo, če upoštevamo, da jo je kar nekaj držav zaradi pandemije že odpovedalo. »Direktor, ki ga sicer cenim, je zamudil priložnost, da odgovori na ključna vprašanja, ki se pojavljajo v javnosti in zadevajo razlike v možnostih za letošnje priprave na maturo,« nadaljuje Šebartova. »Ne kaže pozabiti, da je zaupanje v stroko povezano z odgovori na vprašanja in na pomisleke. Vprašanja pa stroki povsem legitimno postavlja tudi laična javnost.«