8. 5. 2020 | Mladina 19 | Kultura
Čakajoč na pogled
Zora Stančič, ena vodilnih in inovativnih grafičark, se na razstavi v Monfortu v produkciji Obalnih galerij Piran predstavlja z novim projektom
Z zvokom, svetlobo, besedo in animirano grafiko je ustvarila umetniško delo, ki je projicirano na veliko galerijsko steno
© Arhiv Z. S.
»Danes zvečer ob 19h bi morala biti otvoritev moje razstave Zunaj kroga/Fuori dal cerchio v galeriji Monfort v Portorožu, a je zaradi znanih razlogov ne bo. Tudi sicer te razstave ni, če ni gledalcev. Kot bi rekel Duchamp – gledalci so tisti, ki naredijo sliko. Umetnina nikoli ni dokončna, zaključena, ampak je oblika aktivnosti, ki jo ustvari projekcija, ustvari jo gledalčev pogled,« je 20. marca letos s kančkom grenkobe in z žalostjo na profilu na Facebooku zapisala Zora Stančič. S sodelavci je razstavo pripravljala več kot leto, a tik pred uradnim odprtjem je slovenske meje preskočil novi koronavirus in vsega je bilo konec. Pa vendar, tako ostri ukrepi, kot je bilo popolno zaprtje vseh kulturnih ustanov, ne bi bili potrebni, saj bi podobno, kot je pretekla dva meseca potekal obisk trgovin z živili, lahko potekal tudi obisk galerij in muzejev. Toda pustimo to, prišel je čas, ko bodo galerije in muzeji ponovno odprti, in končno bomo lahko v živo videli tudi Zorin projekt. Zares je nekaj posebnega, kako poseben je, smo videli s posnetkov, ki jih je objavila na profilu na Facebooku. Več kot 700 ogledov je bilo doslej in projekt je dobil prav toliko všečkov in srčkov. Vendar nekajminutni filmček pač ne more nadomestiti gledalčeve fizične prisotnosti na razstavi.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
8. 5. 2020 | Mladina 19 | Kultura
Z zvokom, svetlobo, besedo in animirano grafiko je ustvarila umetniško delo, ki je projicirano na veliko galerijsko steno
© Arhiv Z. S.
»Danes zvečer ob 19h bi morala biti otvoritev moje razstave Zunaj kroga/Fuori dal cerchio v galeriji Monfort v Portorožu, a je zaradi znanih razlogov ne bo. Tudi sicer te razstave ni, če ni gledalcev. Kot bi rekel Duchamp – gledalci so tisti, ki naredijo sliko. Umetnina nikoli ni dokončna, zaključena, ampak je oblika aktivnosti, ki jo ustvari projekcija, ustvari jo gledalčev pogled,« je 20. marca letos s kančkom grenkobe in z žalostjo na profilu na Facebooku zapisala Zora Stančič. S sodelavci je razstavo pripravljala več kot leto, a tik pred uradnim odprtjem je slovenske meje preskočil novi koronavirus in vsega je bilo konec. Pa vendar, tako ostri ukrepi, kot je bilo popolno zaprtje vseh kulturnih ustanov, ne bi bili potrebni, saj bi podobno, kot je pretekla dva meseca potekal obisk trgovin z živili, lahko potekal tudi obisk galerij in muzejev. Toda pustimo to, prišel je čas, ko bodo galerije in muzeji ponovno odprti, in končno bomo lahko v živo videli tudi Zorin projekt. Zares je nekaj posebnega, kako poseben je, smo videli s posnetkov, ki jih je objavila na profilu na Facebooku. Več kot 700 ogledov je bilo doslej in projekt je dobil prav toliko všečkov in srčkov. Vendar nekajminutni filmček pač ne more nadomestiti gledalčeve fizične prisotnosti na razstavi.
Zora Stančič raziskuje medij grafike že dobrih 35 let in je med vodilnimi slovenskimi grafiki in grafičarkami. Pri delu si je vedno prizadevala za izražanje miselnega in formalnega bistva podobe, za jedrnatost in brisanje nepotrebnih podrobnosti ter izčiščeno formo in vsebino. Grafika je orodje, s katerim komunicira s svetom, njene grafike govorijo o življenju, o spominih, o krhkosti medčloveških odnosov, o naši družbi, o svetu, ki se spreminja in nam postaja vse bolj tuj. Takšen je tudi projekt v Monfortu – razstava Zunaj kroga, ki čaka na pogled občinstva. Tokrat se je odločila, da bo svoje grafike predstavila drugače. V galerijskem prostoru zaživijo skupaj z glasbo in besedo, projicirane na veliko galerijsko steno, dolgo 18 metrov in visoko štiri metre. K sodelovanju je povabila mojstra animacije Andreja Kamnika, da je njene grafike spravil v gibanje, Matejo Starič, da je napisala avtorsko glasbo in nam podarila tudi svoj mehki glas, s katerim je nadvse občutljivo interpretirala kratko besedilo sarajevskega pisatelja in filozofa Predraga Fincija. Fincijevo besedilo govori o tistih, ki so morali zapustiti domove. Svetuje jim, naj torba ne bo pretežka, saj bodo prehodili veliko poti in prečkali veliko meja, vzeli jim bodo dokumente, osebne fotografije in denar – »ključe pusti v vratih svojega doma /…/, spomine hrani globoko v sebi in skrij svoje trpljenje /.../, vse je končano, samo tebi to še ni jasno /.../, samo reci – prišel sem ...« Zora je s sodelavci ustvarila celostno umetnino, ustvarila močno doživetje, ki zaposli vse človekove čute, ustvarila je več kot razstavo, ustvarila je predstavo in film, kalejdoskop grafik pa pokaže živost in prožnost njene umetnosti.
»Pri grafiki me zanima prevod risbe ali fotografije v grafiko, iz ene grafične tehnike v drugo, prepletanje tradicionalnih in sodobnih pristopov in eksperimentiranje,« pravi. »Grafika se danes pojavlja v različnih kontekstih, vsebinskih in oblikovnih, lahko je del zina, knjige umetnika, vključena v animirane podobe, del prostorskih postavitev … vendar bolj kot sama perfekcija odtiskovanja me zanima raziskovanje in kaj lahko v tem mediju povem.« Animacija je nastajala na podlagi Zorinih analognih grafik, ki jih je ročno tiskala na različne podlage ter v nadaljnjem postopku digitalizirala. Celoten proces je del raziskovanja metjeja. V vsebinskem smislu je izhajala iz motiva Lepe Vide, ki jo je postavila v kontekst sodobne družbe, kjer je eno od osrednjih vprašanj prav iskanje prostora pod soncem, a ne zgolj fizičnega, tudi mentalnega, socialnega, filozofskega …
Naslov razstave – zunaj kroga – ima širši pomen, kot ga imajo tudi kamni, ki so del postavitve. So del primorske pokrajine in bodo vrnjeni na svoje prvotno mesto. V likovnem smislu kamni začrtujejo zaključen krog, a to je tisti krog, ki izloča kozmopolitski del projekta – animirano grafiko, besedilo in glasbo. Bistvo sporočila je torej zunaj kroga. Sicer pa je razumevanje stvar posameznika, vsak si projekt razloži po svoje. Kamniti obroč v dialogu z dinamično grafiko kaže, da ni nujno, da smo ujeti, da smo notri, lahko smo zunaj. Zorin projekt govori prav o tem, da je ta zunanja pozicija najproduktivnejša.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.