Daleč stran od sošolcev

Na ministrstvu za izobraževanje te dni usklajujejo protokole za odprtje vrtcev in šol, ki se bo začelo 18. maja, sprva sicer le za prvo triado osnovnih šol in zadnje letnike srednjih šol, ki jih čaka matura; vsi ostali se bodo v šolske klopi vračali postopoma. Navodila za organizacijo pouka po ponovnem odprtju izobraževalnih ustanov bodo znana v prihodnjih dneh, doslej pa so jih med drugim že objavile Hrvaška, Avstrija in Nemčija.

Hrvaška: matura brez snovi drugega semestra

Na Hrvaškem se bodo učenci, če se epidemiološke razmere ne poslabšajo, v šolske klopi vrnili 11. maja. Hrvaški zavod za javno zdravje kljub temu poziva vse šolarje, ki so kronični bolniki (trpijo za respiratornimi, kardiovaskularnimi boleznimi, sladkorno boleznijo, imunskimi pomanjkljivostmi itd.) ali pa živijo v skupnem gospodinjstvu s kroničnimi bolniki, naj še naprej ostajajo doma. »Ravno tako priporočamo, naj doma še naprej ostajajo vsi tisti otroci, ki imajo to možnost, kajti število otrok v šolah in vrtcih bo lahko tolikšno, da ne bo mogoče vzdrževati telesne razdalje. Ker bo učenje na daljavo potekalo še naprej, za učence razredne stopnje spodbujamo nadaljevanje izobraževanja na domu, če je to le mogoče,« pravijo hrvaški epidemiologi.

Za tiste, ki se bodo kljub vsemu vrnili v šole, je nujno vzdrževanje telesne razdalje in higiene prostora. Med zaposlenimi v istem prostoru morata biti nujno vsaj dva metra razmika; če je mogoče, naj se večina sestankov in dogovorov opravi prek elektronske pošte in telefona, vstop staršev v izobraževalne ustanove pa karseda omeji – tudi ko starši otroke pripeljejo v šolo, naj jih učiteljem ali skrbnikom predajo pred vhodom in jih tam tudi poberejo. Na mlajše otroke bodo v času, ko bodo čakali na starše, pazili zaposleni.

Priporoča se, da se razdalja dveh metrov vzdržuje tudi med učenci in zaposlenimi v šolah in v vrtcih, razen če gre za nego otrok, ki naj se opravi v čim krajšem času. Dva metra razdalje naj bo tudi med posteljami za dnevni počitek otrok, jedilnimi mizami in šolskimi klopmi. Učenci naj ves čas sedijo na istem mestu. Pri mlajših otrocih je treba sicer vzeti v zakup, da bo vzdrževanje varne razdalje najverjetneje ovirano zaradi njihove želje po raziskovanju prostora in predmetov, ki jih obdajajo, zanimanja za druge otroke, nerazumevanja navodil, motorične nespretnosti in nemira ter potrebi po nenehnem premikanju.

Bivanje v šolah in vrtcih, opozarja Zavod za javno zdravje, je nujno organizirati v skupine z manjšim številom ljudi, v idealnem scenariju devet otrok in en učitelj ali vzgojitelj, skupno torej deset oseb. Ko se oblikuje skupina, se vanjo dva tedna ne sme sprejeti noben nov član, prav tako naj se ne menjajo učitelji in vzgojitelji, ki za posamezno skupino skrbijo (eden, največ dva na skupino). Vsaka skupina ima pouk v svojem prostoru, stiki med skupinami niso dovoljeni. Zaželeno je, da učitelji in vzgojitelji z otroki čim več časa preživijo na prostem; telovadba v zaprtih prostorih ni priporočljiva. Učilnice in dvorane, v katerih bo potekal pouk, pa naj bodo čim večje, zračne in v bližini toaletnih prostorov, ki jih uporablja samo ena skupina. Treba je organizirati tudi šolsko prehrano, najlažje tako, da se obroki dostavljajo v prostor, kjer poteka pouk. Dostavljalec hrano, vnaprej razdeljeno na obroke, pusti pred vrati, učitelj pa jo odnese v prostor in razdeli učencem.

Navodila Zavoda za javno zdravje omenjajo tudi obvezno uporabo razkužil v šolah in vrtcih – ta morajo biti postavljena na vidna in dostopna mesta –, spodbujanje higiene rok ter redno čiščenje in prezračevanje prostorov, posebej dezinficiranje površin, ki se jih učenci in zaposleni pogosto dotikajo (stikala, tipkovnice, kljuke vrat itd.). Takoj po vstopu v izobraževalno ustanovo mora vsak posameznik dezinficirati tudi svoj mobilni telefon. Zaščitne maske, po drugi strani, niso obvezne ne za zaposlene ne za učence, priporočajo se le pri delu z dojenčki oziroma zelo majhnimi otroki, ki zahteva bližnji stik. Prav tako ni priporočeno nošenje rokavic – predvideva se, da šolarji in zaposleni pravilno skrbijo za higieno rok. Starše in skrbnike Zavod prosi še, naj otrokom vsak dan merijo temperaturo in jih v primeru povišane telesne temperature obdržijo doma oziroma od osebnega zdravnika pridobijo nadaljnja navodila.

V Avstriji pisnih šolskih nalog v tem šolskem letu ne bo več, končna ocena bo sestavljena iz dosedanjih dosežkov pri posameznih predmetih.

Poleg protokola za odprtje izobraževalnih ustanov so Hrvati ta teden objavili tudi sprejete spremembe, povezane z zmanjšanjem obsega snovi, ki jo bodo ocenjevali na državni maturi. »Odločili smo se, da snovi drugega semestra ne bo v izpitih državne mature,« je povedala ministrica za znanost in izobraževanje Blaženka Divjak. Spremembe bodo tako na višji in nižji ravni hrvaščine, na višji ravni matematike, pa tudi višji ravni grščine, latinščine in italijanščine. Ne bo pa se spreminjala vsebina osnovne ravni pri matematiki, italijanščini in latinščini ter osnovne in višje ravni pri angleščini, nemščini, francoščini in španščini, kajti v izpitih za te predmete ni snovi, ki bi se jih šolarji učili le v drugem semestru, temveč gre predvsem za preverjanje splošnih vsebin.

Ministrstvo je za maturante ustvarilo tudi skupino na aplikaciji Viber Matura(nti) 2020, na kateri jih bo vsak dan obveščalo o datumih mature, morebitnih spremembah, videopripravah, načinu pisanja in drugih pomembnih informacijah. Prek aplikacije Loomen pa jim bodo 12. maja omogočili pisanje poskusnega eseja iz hrvaščine – prijave so bile odprte ta teden, za tiste dijake, ki so se prijavili, bo pisanje obvezno. Matura bo sicer potekala med 8. in 29. junijem. Protokola pisanja za zdaj še ni, znano je le, da največje tveganje za okužbo pomenijo predmeti, ki jih pišejo vsi, torej hrvaški jezik, angleščina in matematika. Eden od ukrepov bo najverjetneje ta, da se bodo izpiti iz osnovne in višje ravni pisali na različne datume, da bo v istem prostoru manj učencev.

Avstrija: nič več športne vzgoje

Tudi Avstrijci so že objavili, kako bo z maturo. Četrtega maja so se v šolske klopi vrnili maturantje in učenci zaključnih razredov poklicnih in tehničnih šol, ki morajo čim prej dokončati letnike in se pripraviti na zaključne izpite. Matura se bo začela 25. maja in bo letos sestavljena iz največ treh predmetov – učenci, ki so izbrali štiri, se morajo zato odločiti, katerega ne bodo pisali. V treh tednih morajo učenci poleg priprav na maturo dokončati tudi 8. razred (zaključni razred srednješolskega izobraževanja). To bo posebej zahtevno za dijake, ki jim grozi popravni izpit ali so med oceno – te bodo učitelji ocenjevali tudi s pomočjo domačih nalog, a to velja le za predmete, iz katerih bodo opravljali maturo. Za ostale bo pisanje domačih nalog prostovoljno. Popravni izpiti v primeru negativne ocene bodo izvedeni med 22. in 24. junijem.

Ustna matura v Avstriji letos odpade, končna maturitetna ocena pa bo sestavljena iz ocene, ki jo bo učenec dobil na maturitetnem izpitu, in iz redne zaključne ocene predmeta. Če bo učenec med ocenama, bo štela ocena iz pisnega izpita. Kdor želi izboljšati maturitetno oceno, lahko prostovoljno opravlja ustno maturo, vendar mora to sporočiti pred pisnim izpitom.

Smernice za pisanje mature, ki jih je izdalo Zvezno ministrstvo republike Avstrije za šolstvo, znanost in raziskave, so naslednje: med pisanjem mature morajo biti mize v razredu postavljene tako, da je med njimi varnostna razdalja najmanj enega metra. Vse osebe, ki bodo v času mature v šolski zgradbi, morajo uporabljati zaščitno masko za nos in usta. Med pisanjem maturitetnega izpita uporaba maske ni obvezna zaradi ustrezne varnostne razdalje med mizami. Učilnice, v katerih se bo opravljala matura, morajo biti redno prezračene in v vsaki mora biti na voljo dezinfekcijsko sredstvo, po vsakem izpitu pa je treba očistiti in dezinficirati mizne površine.

Odpiranje šol v Avstriji se nadaljuje z 18. majem: najprej bodo v šolo ponovno lahko odšli učenci nižje stopnje osnovnih in srednjih šol (starosti od 6 do 15 let). S 3. junijem se bo začel pouk še za vse višje stopnje. Pouk bo potekal v izmenah: razred bo razdeljen v dve skupini, prva skupina bo pri pouku od ponedeljka do srede, druga v četrtek in petek, v prihodnjem tednu se skupini zamenjata.

Če učenci ne bodo želeli v šolo, ker jih je strah okužbe ali ker se bojijo, da bi okužili družinske člane, ki sodijo v rizično skupino, jim bo izostanek od pouka opravičen.

Pisnih šolskih nalog v tem šolskem letu ne bo več, končna ocena bo sestavljena iz dosedanjih dosežkov pri posameznih predmetih. Ponavljanje razreda v osnovni šoli letos ne bo mogoče, vsi učenci bodo napredovali v višji razred. Prav tako ne bo več pouka pri predmetih, pri katerih obstaja možnost, da povzročajo virusno okužbo, na primer športna vzgoja.

Zunaj razreda bo v šolah obvezna uporaba zaščitne maske, med poukom pa njena uporaba ne bo obvezna. Poudarek bo na higieni: vsak učenec si bo moral večkrat na dan umivati roke s tekočim milom, predvsem ob vstopu v šolo. Varnostna razdalja enega metra bo veljala povsod, tudi med mizami, po vsaki šolski uri pa bo treba vsaj pet minut zračiti razred. Med odmori bodo lahko učenci zapuščali učilnice ločeno po lihih in sodih številkah razredov. Govorilne ure bodo potekale po telefonu ali virtualno. Minister za šolstvo je še predlagal, naj se šolske zgradbe odprejo bolj zgodaj, da bi se s tem izognili sočasnemu prihodu večjega števila učencev.

Glede vrtcev Avstrija ne bo sprejemala posebnih ukrepov. Že zdaj lahko starši, ki ne morejo izostati od dela, otroke pripeljejo v vrtce, kar bo veljalo tudi v prihodnje. Tudi posebnih splošnih smernic glede ponovnega odprtja fakultet in visokih šol za zdaj ni. Opravljanje izpitov tam zdaj večinoma poteka na spletu, razen laboratorijskih vaj in izpitov, ki jih virtualno ni mogoče izvesti, nadaljnje izvajanje študijskega procesa pa določa vsaka fakulteta sama v skladu z ukrepi Avstrije in o tem sproti obvešča študente.

Nemčija: dogajanje v šolah odvisno od nadaljnjega širjenja okužbe

V Nemčiji lahko vsaka zvezna država sama presodi, kdaj in ali se bodo učenci vrnili v šolske klopi, različne zvezne države imajo namreč tudi različne datume poletnih počitnic. Večina se je odločila, da se izobraževalne dejavnosti spet zaženejo 4. maja, vsaj za zaključne razrede. V nekaterih zveznih državah (med njimi Berlin, Brandenburg, Bremen) so se že pred tem, konec aprila, začeli zaključni (Abitur) izpiti, ponekod (na primer v Bavarski, Severnem Porenju - Vestfaliji, Spodnji Saški) pa so jih preložili na sredino ali konec maja. Predsednica Stalne konference za izobraževanje in kulturo nemških zveznih dežel dr. Stefanie Hubig je dejala, da je vse, kar se bo dogajalo v šolah, še naprej odvisno od širjenja okužbe. Na podlagi tega se bo vsaka zvezna dežela odločila, ali so učenci lahko v šolah vsak dan ali pa samo nekajkrat na teden (tisti, ki so v rizični skupini za koronavirus, bodo tako kot na Hrvaškem in v Avstriji lahko še naprej doma, enako velja za učitelje v rizični skupini). Vsekakor pa bo nujno upoštevati higienske ukrepe – vsaka izobraževalna ustanova potrebuje svoj higienski načrt, ki mora vključevati redno umivanje rok, vsaj 1,5-metrsko razdaljo med učenci ter med učitelji in učenci, pravila glede kašljanja in kihanja ter redno čiščenje toaletnih prostorov. Vseeno pa nošenje zaščitnih mask v šolah trenutno ni v načrtu, razen v primeru, ko je težko vzdrževati primerno razdaljo med učenci.

Da bi med šolarji prihajalo do čim manj stikov, je v osnutku ukrepov tudi delitev na učne skupine, ki bodo imele pouk ob različnih urah ter na različnih lokacijah. Šola se zanje ne bo začenjala ob istem času (temu bo prilagojen tudi prevoz v šolo), pa tudi odmore bodo imeli ločeno.