Veselje ob vrnitvi v šolo

Ponovno odpiranje šol po karanteni se je pri nas pravkar začelo, na Danskem pa bodo v ponedeljek, 18. maja, prešli že v drugo fazo. Prvi učenci so se lahko vrnili v izobraževalne ustanove že 15. aprila; Danska je tako postala prva evropska država, ki je ponovno odprla šole. »V prvi fazi je Danska odprla samo vrtce in šole za učence do šestega razreda. Ravnatelji in učitelji so dobili smernice, da morajo učenci v razredu sedeti dva metra narazen, si redno umivati roke, se med odmori družiti z vedno istimi skupinami učencev in tako dalje. Poskrbljeno je bilo tudi za to, da so v šolo prihajali po različnih poteh in da starši, ki so jih pripeljali, niso vstopali v šolo. Zdaj, v drugi fazi, se bodo v šole lahko vrnili tudi učenci od šestega do devetega razreda, med njimi pa ne bo več nujno vzdrževati razdalje dva metra, temveč bo dovolj en meter,« razloži direktor danskega Javnega centra za šolske raziskave in namestnik predstojnika pedagoškega oddelka univerze Aarhus na Danskem Christian Christrup Kjeldsen. »Ob doslednem upoštevanju higienskih navodil so bili vsi prostori doslej zasedeni z učenci do šestega razreda, zato ni bilo mogoče, da bi vključili tudi tiste od šestega razreda dalje. Zdaj, ko se je obvezna razdalja med učenci zmanjšala na en meter, pa bo to mogoče. In tudi nujno, kajti v javnem diskurzu je bilo veliko govora o tem, da tudi starejši učenci trpijo zaradi pomanjkanja stikov z vrstniki in da jim šolanje na daljavo ne more nadomestiti učenja v živo, čeprav so njihovi učitelji uporabljali vse mogoče platforme za učenje prek spleta. Pa še to: čeprav Danska sodi med države z visokim standardom in dobro IT-infrastrukturo, so naše mednarodne raziskave pokazale, da okoli 14 odstotkov učencev v četrtem razredu nima lastne IT-opreme, 9 odstotkov ne lastne sobe, okoli 12 odstotkov pa niti mize, kjer bi se lahko učili. Stanje učenja na domu je torej izredno slabo vplivalo na tiste, ki so imeli že v izhodišču slabše možnosti.«

V medijih je bilo sicer kmalu zatem, ko je danska premierka Mette Frederiksen napovedala, da se bodo ponovno odprla vrata izobraževalnih ustanov, zaslediti protestna pisma nekaterih staršev, češ da bodo njihovi otroci postali poskusni zajčki za ponovno izpostavitev koronavirusu, a Kjeldsen meni, da si je večina staršev želela, da bi se otroci lahko čim prej šolali normalno. »Imeti doma otroka, ki se šola na daljavo, je bilo naporno tudi za starše. Otroci pa so pogrešali sošolce, zunajšolske aktivnosti, pa tudi učitelje – tako mlajši kot starejši. To smo s kolegi iz Javnega centra za šolske raziskave ugotovili z anketo, ki smo jo izvedli v karanteni. Na Danskem so učenci zadovoljni s šolskim sistemom, zato je karantena zanje pomenila določeno izgubo. Seveda pa se lahko tisti, ki sodijo v rizične skupine, tudi po odprtju šol še naprej šolajo na domu.«

V drugi fazi se bodo v šole na Danskem lahko vrnili tudi učenci od šestega do devetega razreda, med njimi pa ne bo več nujno vzdrževati razdalje dva metra, temveč bo dovolj en meter.

To, da se bodo v šolske klopi kmalu lahko vrnili vsi učenci, torej pomeni, da je bila prva faza ponovnega odpiranja šol na Danskem uspešna. »Konkretnih podatkov o tem sicer nimam, tudi zato, ker je teh podatkov za zdaj še zelo malo, a moj občutek je, da so se pristojni v izobraževalnih ustanovah zelo potrudili, da bi higienski ukrepi v šolah delovali v praksi,« pravi Christian Kjeldsen. »Učitelji so bili naenkrat razpeti med učenjem na daljavo za tiste, ki so v rizičnih skupinah in še vedno ne morejo v šolo, ter poukom v živo, poleg tega so morali razrede pogosto razdeliti na podrazrede, da bi bilo – glede na vzdrževanje razdalje dva metra – za vse dovolj prostora. To ni najlažje; zahtevalo je več časa in več angažmaja od vsakega učitelja. Toda učitelji in ravnatelji so se res zavzeli za to, da bi stvari delovale.« Kjeldsen dodaja, da ga zanima, kako bo pouk potekal zdaj, z razdaljo med učenci en meter – če je bilo prej v razredu lahko največ dvanajst učencev, jih bo zdaj triindvajset, kar je že skoraj normalen razred, s toliko učenci pa je tudi higienske ukrepe bržkone težje upoštevati. A ustanove, ki so na Danskem pristojne za posredovanje higienskih smernic, k sreči razumejo, da od otrok ni mogoče zahtevati enakega upoštevanja teh navodil kot od odraslih, pravi.

Se mu zdi, da je zaprtje šol pomagalo zajeziti pandemijo? Danska namreč spada med evropske države, ki se za zdaj uspešno borijo proti koronavirusu: po podatkih, ki so na voljo med pisanjem tega članka, je zbolelo 10.591 prebivalcev (Danska ima sicer približno skoraj šest milijonov prebivalcev), umrlo jih je 527, 8580 pa ozdravelo. Vendar pa njihova soseda Švedska šol na primer ni povsem zaprla. »Nisem epidemiolog in po bitki je lahko biti general, težje se je v pravem trenutku odločiti, kako ravnati,« odgovarja. »Švedska res ni zaprla šol, so pa kljub temu uvedli higienske ukrepe, ki so se jih morali učenci držati. Poleg tega ne vem, ali odprtost družbe na Švedskem ni imela določene cene, imajo namreč veliko več smrti na milijon prebivalcev kot mi ali Norveška. Sicer težko rečem, ali je to povezano tudi z odprtimi šolami ali ne, vseeno pa nihče ni vedel, kako zajeziti ta virus, zato se mi zdi povsem normalno, da smo šole za določen čas zaprli in da jih zdaj ponovno odpiramo.«

Švedska: osnovne šole odprte ves čas epidemije

»Odgovor na to, ali je bila švedska strategija v času koronavirusa pametna ali ne, bomo imeli šele čez nekaj let, in to velja tudi za zapiranje šol,« pravi Linda Rönnberg, profesorica na univerzi Umeå na Švedskem. »To, da šole ostajajo odprte, po mojem mnenju daje učencem določeno stabilnost v teh razmerah, a vse to je velik eksperiment za nas, upamo samo, da bomo rešili določena življenja in zaščitili naše prebivalce. Prihodnost je nejasna in težko je reči, kateri je pravi način ravnanja.« Odločitev švedske vlade je bila, da ostanejo odprte osnovne šole (za učence med šestim in petnajstim letom), srednje šole in fakultete pa od 18. marca preselijo pouk na splet. »Tudi osnovne šole so se pripravile na scenarij zaprtja vseh šol, tako da so se učitelji pri starših na primer pozanimali, ali imajo učenci dostop do spleta, vendar se to ni zgodilo. Osnovnošolci so ves čas hodili v šolo, pri tem so morali upoštevati le navodila nacionalne agencije za zdravje, ki so: redno si umivaj roke, ostani doma že ob najmanjših simptomih prehlada, kar je ponekod močno razredčilo število učencev, in se izogibaj socialnim stikom. A posebej težko je bilo upoštevati zadnje navodilo, kajti v šolah učenci neobhodno prihajajo v stik. Nekatere šole so si pomagale s tem, da so preselile športno vzgojo ven, dovolile učencem, da jedo kosilo v učilnicah namesto v jedilnici, omejile obiske knjižnic in podobno. Vse aktivnosti, kjer bi se zbralo več kot petdeset učencev, so bile odpovedane,« opisuje prof. Rönnberg.

Glavni razlog za to, da se osnovne šole na Švedskem niso zaprle, je ta, da se nacionalni agenciji za zdravje ni zdelo, da bistveno pripomorejo k širjenju koronavirusa.

»Glavni razlog za to, da se osnovne šole niso zaprle, je ta, da se nacionalni agenciji za zdravje ni zdelo, da bistveno pripomorejo k širjenju koronavirusa. Srednje šole in univerze združujejo večje število učencev z različnih koncev, zato je nevarnost širjenja virusa večja. Tako za zdaj ni jasno, kdaj bodo te spet začele delovati normalno. Če agencija za zdravje kdaj v prihodnosti oceni, da je tvegana tudi udeležba osnovnošolskega pouka, pa bo morda zapovedala, da se zaprejo vse šole,« pove Maria Axelsson, direktorica Švedske javne agencije za izobraževanje. »Vlada je pripravila zakon, s katerim bi bilo zaprtje vseh šol mogoče. Javna agencija za izobraževanje pa se je potrudila, da bi šolam priskrbela vse gradivo, ki bi ga morda potrebovale v teh okoliščinah.« Na Javni agenciji za izobraževanje bodo zbirali tudi podatke o tem, kako so se šole v času koronavirusa odzvale na veliko število odsotnih učencev zaradi navodil, naj šolarji ostanejo doma ob vsakem znaku prehlada. »V nekaterih osnovnih šolah so manjkajoči učenci lahko sledili pouku prek spletnih učilnic. A še vedno raziskujemo, kako je to delovalo v različnih okrožjih in različnih šolah. Enako je bila vsaka šola sama odgovorna za upoštevanje higienskih smernic, zato so odzivi različni. Na Švedskem je šolski sistem namreč decentraliziran, kar pomeni, da morajo občine in lastniki zasebnih šol sami organizirati šolske aktivnosti.«