Logar ugrabil državo

Poslanci in širša javnost so Anžeta Logarja v vlogi ministra za zunanje zadeve v živo spoznali konec aprila, ko bi moral v parlamentu, pred odborom za kulturo in zunanjo politiko, pojasnjevati, zakaj je njegovo ministrstvo v Strasbourg, na Svet Evrope, poslalo dopis, v katerem so slovenske medije označili za komunistične. Logar je na zasedanju nastopil vzvišeno. Parlamentarcem je odgovoril, da ne razumejo svoje vloge in da se ne spoznajo na uradne dopise, nato pa je zasedanje predčasno zapustil, češ da ima druge obveznosti. Kakšne neodložljive obveznosti je imel, na zunanjem ministrstvu še vedno ne želijo pojasniti, iz vprašanj javnosti in novinarjev se celo norčujejo.

Čeprav je Logarjeva depeša razjezila tudi koalicijski SMC in DeSUS, zunanji minister ne popušča. Tokrat je Logar odprl novo fronto, in sicer s pravosodjem. Predvsem zaradi skrbi, da v določenih EU državah, kot sta Madžarska ali Poljska, kršijo načela pravne države, je nova Evropska komisija članice EU nedavno pozvala, naj ji pošljejo poročila o vladavini prava, na podlagi katerih bo pripravila letno poročilo o stanju v uniji. Slovenija je 4. maja v Bruselj res poslala 36 strani dolgo poročilo, usklajeno med številnimi resorji, ki pa mu je minister dodal še svoj »osebni dopis in ne javno pismo, za katerega ne vem, zakaj je prišlo v javnost«. Tako je dejal v pogovoru za RTV Slovenija.

V pismu je Logar zapisal, da je država izgubila niz zadev v Strasbourgu, poudaril je, da je kazenski pregon bančnih goljufij neučinkovit, da načelo videza nepristranskosti po njegovem mnenju ni spoštovano, da nekateri sodniki uporabljajo totalitarne simbole, da je redno sodstvo obsodilo nekatere opozicijske politike, a je te postopke ustavno sodišče razveljavilo, in da je v zadevi »pranje iranskega denarja« parlamentarna preiskovalna komisija, ki jo je vodil sam, organom pregona posredovala številne dokaze, a zadeva ni dobila epiloga.

Podatki v pismu so napačni.

Slovenija se uvršča v tretjino držav z najmanj primeri pred Evropskim sodiščem za človekove pravice, pri Logarju tako ljubi temi, kot je iransko pranje denarja, pa ni zapisal, da je sam kot vodja preiskovalne komisije zaslišal le tri priče, poslanec Jani Möderndorfer pa je v 20-krat daljšem poročilu na skupaj 600 straneh, ki je prišlo do drugačnih ugotovitev, zaslišal 46 prič.

Ravno tako v pismu Logar ni omenil, kaj so na podlagi preiskave ugotovili notranja policijska revizija, Banka Slovenije in konec koncev tožilstvo. Tako si bo na podlagi dopisa Evropska komisija lahko sama ustvarila vtis o vladavini prava v Sloveniji: pismo namreč kaže – drugače kot bi si želel Logar – da lahko v Sloveniji politiki hitro ugrabijo državo, pa tudi da je nadzor nad njimi šibek.

Komisija bo sicer mnenje o stanju pravne države izoblikovala še na podlagi drugih virov, saj naj bi na isti vprašalnik odgovarjali tudi nevladne organizacije, združenja sodnikov, novinarske zveze in številni drugi vplivni posamezniki, ki lahko svoje videnje glede Slovenije pošljejo na elektronski naslov rule-of-law-network@ec.europa.eu.

To je tudi e-naslov, ki bi ga moral uporabiti Logar, če bi želel izraziti svoje osebno mnenje.