Aló Presidente

Hugo Chávez je od leta 1999 na venezuelski javni televiziji trinajst let vsako nedeljo gostoval v svoji pogovorni oddaji Aló Presidente, v kateri je komentiral aktualno družbenopolitično dogajanje, odgovarjal na telefonske klice privržencev ter včasih zašel tudi v daljša razglabljanja o umetnosti in življenju. Franšizo za to oddajo, sicer za zdaj še v nekoliko okrnjenem obsegu, je prevzela hišna televizija največje vladne stranke SDS, ki nam je ob ponedeljkih zvečer začela servirati oddajo Pogovor s predsednikom vlade, v kateri gostuje Janez Janša. Vodi jo Aleksander Rant, eden najbolj prizadevnih Janševih kronistov, ki skuša delovati suvereno, a vendarle v bližini velikega vodje ne more skriti trepetanja.

Voditelj je že v uvodu pojasnil, da smo Slovenci s tem dobili »prepotrebno oddajo«, saj naj bi državo obvladovali »režimski mediji«, v katerih naj bi opozicija nekritično lahko govorila, kar hoče. Prav neverjetno je, da se ima osrednji vladni medij, ki pripada stranki SDS, za nerežimskega in misli, da so režim tisti, ki temu mediju in stranki nasprotujejo. Pozneje Rant in Janša nista več uporabljala tega izraza, pač pa sta RTV in Pop tv imenovala »večinski« mediji. Prva polovica oddaje je bila sicer dolgočasna, Janša je na dolgo in široko govoril o svojih dosežkih in lastni uspešnosti ter pri tem diskreditiral opozicijo. Dobro se je ujel v igro državnika, skušal je delovati spravljivo, veliko bolj, kot smo tega vajeni na drugih televizijah. Tudi dinamika z voditeljem je bila takšna, da se je Rant postavljal na stališča skrajne desnice, Janša pa je državniško umirjal žogico. Glede na Janšo, kakršnega smo spoznali v zadnjem mesecu, je jasno, da lahko deluje zmerno, državniško in uravnovešeno le pod svojimi pogoji, v varnem zavetju tistih, ki ga nekritično občudujejo. Ter da ob sebi potrebuje povsem radikalni protipol, da bi vsaj za silo lahko deloval zmerno.

Drugi del oddaje pa je, prav tako kot pri Chávezovem izvirniku, namenjen telefonskim klicem. V studio so telefonirali privrženci, ki so, to nas je presenetilo, večinoma klicali iz Ljubljane, kjer SDS sicer nima prav veliko volilnega telesa (se je klet na Trstenjakovi razširila tudi v klicni center?). Vsi so pogovor začenjali z »gospod predsednik« ter mu izkazovali podporo, spoštovanje in ljubezen, včasih pa je kdo tudi kaj pomembnega vprašal (na primer: »Kdaj vam bodo popustili živci?«). Janša je v tem delu med drugim povedal, da dela 18–20 ur na dan, zato naj doslej ne bi bil gledal še nobenih poročil, a hkrati se je tudi znal pridušati, kako sta »večinski televiziji« njegove izjave odrezali, namesto da bi žrtvovali polovico poročil in govor predvajali v celoti. Kako je to opazil, ne da bi gledal televizijo, ne vemo, kakor tudi ne, kako mu pri vsem delu uspeva manično tvitati. Ali je to zanj delo predsednika vlade?

Ob koncu oddaje smo bili deležni še rezultatov telefonske ankete, v kateri je 97,3 odstotka gledalcev oddaje odgovorilo, da podpira ukrepe Janševe vlade. Odstotek, seveda, dokazuje demokratičnost glasovanja.