Zaprite ga!

Donald Trump vse bolj spominja na Eleno Ceaușescu, ženo Nicolaeja Ceaușescuja, nekdanjega romunskega diktatorja, ki je imela le osnovno šolo, a so ji kljub temu podelili doktorat – iz kemije. Če so hoteli vedeti kaj o makromolekularnih spojinah, so vprašali njo, največjo strokovnjakinjo na svetu. Trump je največji strokovnjak za medicino – kot veste, je okuženim predlagal, naj si vbrizgajo razkužilno sredstvo, nedavno pa je povedal, da sam jemlje hidroksiklorokin, zdravilo proti malariji. Pomaga? Totalno! Ima covid-19? Ne. Vidite!

A to ni še nič. Nedavno je oznanil: »Če opravljaš teste, imaš takoj primere okužb. Ko opravljaš teste, ugotoviš, da je z ljudmi nekaj narobe. Če ne bi opravljali testov, bi imeli le nekaj primerov okužb.« Prav res, če ne bi opravljali testov, bi covid-19 izginil! Ta trumpizem je sprožil salve smeha in tvitov: če ne bi opravljali testov nosečnosti, ne bi bilo otrok ... če ne bi opravljali testov za ugotavljanje glukoze v plazmi in vrednosti HbA1c, ne bi bilo sladkorne bolezni ... če ne bi bilo termometrov, ne bi bilo globalnega segrevanja ... če ne bi opravljali testov, bi vsi tisti Američani, ki so umrli za covid-19, ponovno oživeli. In tako dalje. V nedogled.

Vsi ti odzivi so lepo ujeli sporočilo tega trumpizma: testi povzročajo covid-19! Samo stran bi morali pogledati, pa bi virus izginil! Samo delati bi se morali, kot da ga ni, pa ga ne bi bilo! Samo zamižati bi morali! A dobro vemo, kdo razmišlja tako – otrok. Otrok misli, da mora le zamižati, pa bo bavbav izginil.

Ergo: Trump se obnaša kot otrok – njegov »um« je otročji, infantilen. Kar je seveda nerodno: v Ameriki imajo tretjino okuženih na svetu in skoraj tretjino umrlih (kmalu jih bo sto tisoč), Trump pa se obnaša, kot da koronavirusne bolezni sploh ni. Zato tudi ne nosi maske. Ne, nikoli si je ne natakne.

V Ameriki imajo tretjino okuženih na svetu in skoraj tretjino umrlih (kmalu jih bo sto tisoč), Trump pa se obnaša, kot da covid-19 sploh ne obstaja.

Res nikoli. Niti tedaj, ko je obdan s številnimi ljudmi. Niti tedaj, ko imajo vsi maske. Niti tedaj, ko obiskuje tovarne. Niti tedaj, ko je res nujno.

A maske ne nosi le zato, da bi poudaril, da koronavirusne bolezni dejansko sploh ni (in da je le izmišljotina, le potegavščina, le »hoax«), temveč je ne nosi tudi zato, da bi vsem, posebej svoji volilni bazi, pokazal, da je neuničljiv – da je nepremagljiv, da mu nič ne pride do živega, da ga ne more nič podreti ali ustaviti, da je neustrašen, da je »pravi« moški, da je tough guy. Brez maske izgleda kot Superman. Vsaj tako misli.

V resnici je še huje, pravi Jonathan Metzl, ameriški sociolog, avtor knjige Dying of Whiteness: prvič, Trump hoče nastopiti kot neuničljivi macho, in drugič, »ta tip neuničljivosti je tesno povezan z idejo belske moškosti«.

To, da Trump ne nosi maske, je sporočilo: maska pomeni, da si šibek, slaboten in mevžast, da si poslušen in podložen, da imaš zamašena usta, da upoštevaš ukaze, da si inferioren. Tudi rasno inferioren. Maske so ljudje povezovali z Azijci, pravi Anna North (Vox), tako da je zavračanje mask dobilo rasistično konotacijo. Ko je Trump brez maske, svoji belski, rasistični, etnonacionalistični volilni bazi, ki hoče »spet veliko Ameriko«, sporoča: mi, belci, smo imuni! Ker smo beli, se nam ne more nič zgoditi! To ni naša bolezen! To je bolezen nižjih ras!

To, da Trump ne nosi maske, je torej del predvolilne kampanje. Glejte: neuničljiv sem! Zmagal bom! Hočejo me uničiti, pa me ne morejo! Kaj sem vam rekel – belski moški je superioren! Zato moramo narediti Ameriko spet veliko! Tako belsko kot nekoč! Tako mogočno kot tedaj, ko so ji vladali belci – »pravi« moški, belski moški! V nedavnem intervjuju za New York Post je javkal, da pogreša »gospodinje iz petdesetih let« in »dobre stare čase«. Natanko: pogreša čase, ko so bile ženske doma, črnci pa na bombažnih poljih. Pogreša čase spolnih in rasnih hierarhij. Pogreša čase »velike Amerike«, ko so vladali belci, ne pa črnci.

Pogreša čase, v katerih Barack Obama ne bi mogel biti izvoljen za ameriškega predsednika.

Obamagate

Trump, ki od svojih slug, sobaric in strežnic v Beli hiši terja, da nosijo maske, in ki se ponoči v sobo zaklepa (noben ameriški predsednik doslej se še ni zaklepal!), v imenu predvolilne kampanje ne nosi maske, pa četudi s tem ogroža življenja – in podžiga rasizem. Zato niti ne preseneča, da je začel za vse, kar je hudega, slabega in strašnega, kriviti Baracka Obamo. Govoriti je začel celo o največji, najhujši in najmračnejši aferi v zgodovini sveta – aferi, ki jo je imenoval Obamagate. Ja, vem, pomislili ste na Watergate. A kot pravi Trump: »Obamagate ni nič v primerjavi z Watergatom.«

Zato neprestano ponavlja: Obamagate, Obamagate, Obamagate! Obama je vse zamočil! Bolj skorumpirane od njegove vlade ni bilo! Obama je kriv za vse! Trump skuša s tem ustvariti vtis, da je Obama kriv tudi za izbruh pandemije, za milijon in pol okuženih, za sto tisoč mrtvih, za rekordno brezposelnost, za zmanjšanje gospodarske rasti, za ustavitev kapitalizma, za depresijo, ki prihaja.

Toda ironija je v tem, da ni jasno, kaj sploh je Obamagate. Trump tega ne pove. Le tvita in kriči in tvita in kriči: Obamagate! Jasno je le, da je to nova teorija zarote, s katero maha Trump. Mediji samo čudno gledajo in ugibajo, da naj bi bilo vse skupaj povezano z Michaelom Flynnom, Trumpovim svetovalcem za nacionalno varnost, ki pa je hitro – že po 24 dneh – padel, ker se je izkazalo, da je decembra 2016, kmalu po predsedniških volitvah, skrivaj komuniciral z ruskim ambasadorjem Sergejem Kisljakom, da se je z njim tudi sestajal (v Trumpovem stolpu), da je skušal prek ruske diplomatske infrastrukture vzpostaviti direktni komunikacijski kanal s Kremljem, da je lobiral za Turčijo in da je o vsem tem lagal FBI (lagal, da bi zaščitil Trumpa). Ko ga je Nacionalna varnostna agencija (NSA) zasačila, je krivdo priznal, se pogodil s posebnim preiskovalcem Robertom Muellerjem in čakal na sodni proces, Trump pa je vztrajal, da je nedolžen in da se mu dogaja huda krivica. To, da so ga »demaskirali«, je bil »najhujši politični zločin v zgodovini naše dežele« oziroma »daleč največji politični zločin in škandal v zgodovini ZDA«. Toda pravosodni minister William Barr, Trumpov sluga, je zdaj sporočil, da pravosodno ministrstvo odstopa od sodnega pregona Michaela Flynna, Trump pa v tem vidi potrditev, da je imel prav – da je Flynn nedolžen. In da je bil le žrtev Obamove zarote. »Obama je vse vedel!« Trump hoče morda reči, da ga je skušal Obama zrušiti, še preden je mandat sploh začel. Pa kaj, če se je Flynn pogovarjal z ruskim ambasadorjem, pravi Trump: »Rusi so itak hoteli, da zmaga Hillary Clinton!«

Republikanci volilne okraje preurejajo tako, da jih »zaklenejo« – v njih lahko zmagajo le republikanski kandidati. Za vedno. Druga stran ne more zmagati.

Ne bi nas smelo presenetiti, če bi začel Trump v nadaljevanju predvolilne kampanje vzklikati, da je bil Obama ta, ki se je med predsedniško kampanjo skrivaj dogovarjal s Kremljem. In seveda, ne bi nas smelo presenetiti, če bi začel na predvolilnih shodih vzklikati: »Zaprite ga! Zaprite ga! Zaprite ga!«

V tem smislu ni res nič čudnega, da ni mogel preboleti izgube Flynna. Ne pozabite: Flynn je poleti 2016 na republikanski predvolilni konvenciji v Clevelandu na odru nepozabno in neutrudno vzklikal: »Zaprite jo! Zaprite jo! Zaprite jo!« In z njim je vzklikala vsa arena, polna delegatov republikanske stranke. Trump je to vzklikal na predvolilnih shodih – in z njim so to vzklikali njegovi feni, njegovi volivci. Vzklik »Zaprite jo« je bil Trumpov »Heil Hitler«, pravi Lucian K. Truscott IV (Salon).

Ta, ki bi jo bilo treba zapreti, je bila kakopak Hillary Clinton, njegova protikandidatka, njegova politična tekmica. Tedaj, v predvolilni kampanji 2016, je za najhujšo zločinko v zgodovini sveta veljala Hillary Clinton – zdaj, v predvolilni kampanji 2020, pa za najhujšega zločinca v zgodovini sveta velja Barack Obama. Trump, ki se ima le za predsednika svojih volivcev in ki dela vse, da bi se pravosodno ministrstvo prelevilo v orožje za obračun z njegovimi političnimi tekmeci, kritiki in nasprotniki (in nebelci, manjšinami, migranti, muslimani ipd.), terja, da Obamo – in tudi Joeja Bidna, zelo verjetnega predsedniškega kandidata demokratske stranke – zaprejo. Čisto resno. »Zaradi tega bi ju bilo treba zapreti. Obama je kriv. Biden je kriv.«

Ja, ni dvoma, na njegovih predvolilnih shodih lahko pričakujemo vzklikanje: »Zaprite ga! Zaprite ga! Zaprite ga!« Mobilizirati bo skušal belski resentiment – rasizem. Ne more se več zadrževati. Trump je ultimativno »globoko grlo«.

»Zločin je vsem zelo očiten!«

Obama je bil torej mastermind zarote, toda Trump ne zna povedati, za kakšno zaroto naj bi bilo šlo. Pravi, da so se dogajale »strašne reči«, a ne zna povedati, kakšne. Pravi, da je Obama »kršil zakone«, a ne zna povedati, kako. Pravi, da je bilo Obamovo predsednikovanje »kriminalno« in »strahovito nekompetentno«, a ne zna povedati, zakaj. Ko ga je Philip Rucker v intervjuju za Washington Post prosil, naj pojasni, kaj je to Obamagate, je le verbalno cepetal, blodil in mlatil postresnično slamo: »Uh, Obamagate. To traja že dolgo. Začelo se je, še preden sem bil izvoljen. In sramota je, da se je zgodilo. In če pogledate, kaj se je dogajalo, in če zdaj pogledate vse informacije, ki so bile objavljene – in kot razumem, je to šele začetek –, potem so se dogajale strašne reči. In v tej deželi se ne bi smele dogajati.« Kaj se je dogajalo? Tega očitno ni mogoče ubesediti. Ali bolje rečeno: Obamovega »zločina« ni mogoče ubesediti.

Toda ko je Rucker še naprej pritiskal in skušal izvedeti, kaj točno je Obamov »zločin«, je Trump nehote povedal več, kot je hotel, in več, kot bi smel: »Saj veste, kaj je zločin. Zločin je vsem zelo očiten.« Točno, Obamov »zločin« je to, da je temnopolt. Da ni belec.

To je »zelo očitno«. In ker je Obama črnec, pomeni, da je vnaprej kriv. Ker pa je vnaprej in »zelo očitno« kriv, niso potrebni ne argumenti ne dokazi.

A Trump tega, da je Obama kriv, ker je črnec (in da so črnci krivi, ker so črnci), ne sme izreči in ubesediti. V času »velike Amerike« – v času, ki ga pogreša – bi lahko to ubesedil neposredno in na ves glas, zdaj pa lahko to svoji rasistični volilni bazi sporoča le skrivaj, kodirano – med vrsticami.

Neodpustljivi zločin

V oskarjevskem filmu 12 let suženj Solomona Northupa (Chiwetel Ejiofor), svobodnega črnca iz New Yorka, prodajo za sužnja na jug, kjer se mora povsem pokoriti novemu gospodarju, sadističnemu Edwinu Eppsu (Michael Fassbender), ta pa najbolj zverinsko ponori, ko Northup pokaže, da v inženirskem znanju prav nič ne zaostaja za njim. Ravno nasprotno, v tem ga celo prekaša. To, da se črnec izkaže za kompetentnejšega od njega, ga razkači in butne v sadistični trans. Črnec, ki se izkaže za kompetentnejšega od belca, v očeh rasista zagreši »neodpustljiv zločin«, je pred leti, ob ogledu tega filma, opozoril Jonathan Chait (New York Magazine).

Za rasista je torej najhuje to, da ga črnec nadkrili. To, da se izkaže, da je črnec superiornejši. In natanko to se je zgodilo Trumpu – Obama ga je nadkrilil. Izkazalo se je, da je kompetentnejši. Superiornejši. Hej, dobil je celo Nobelovo nagrado, ki je Trump ne bo nikoli dobil. Da je Obama bolj cenjen, spoštovan in priljubljen od njega, vemo, kakor tudi vemo, da skuša Obamo že ves čas na vsak način čim bolj delegitimirati: izmislil si je, da se Obama ni rodil v Ameriki, trdil je, da se je na njegovi inavguraciji zbralo več ljudi kot na Obamovi, serijsko razveljavlja Obamove zakone in sporazume (reformo zdravstvenega zavarovanja, sporazum o iranskem jedrskem programu, Transpacifiško partnerstvo ipd.), v zadnjih desetih letih je Obamo napadel v skoraj 3000 tvitih. Zdaj pa je dokončno padel v cono somraka: kot kažejo sondaže, večina Američanov meni, da bi se Obama bolje odzval na pandemijo in da bi Ameriko bolje vodil skozi krizo.

Trumpu, ki pravi, da bo umrlo »le« sto tisoč ljudi in da bi jih umrlo dva milijona, če ne bi sam tako junaško ukrepal (in prepovedal vstopa Kitajcem), grozi ponižanje. Ali kot pravi David Frum (Atlantic): grozi mu, da bo postal luzer. In da bo v primerjavi z Obamo povsem nepomemben. Da bo torej v primerjavi z Obamo le to, kar je Watergate v primerjavi z Obamagatom. Trump izgleda kot sodobni rasisti (njegovi feni, njegovi volivci!), ki trdijo, da žrtve rasne diskriminacije niso več črnci, temveč belci. Ko ponavlja »Obamagate, Obamagate, Obamagate«, svojim volivcem sporoča: jaz sem žrtev rasne diskriminacije! Jaz sem žrtev Obamovega rasizma!

A ničesar ne more ustaviti: ne pandemije, ki Ameriko spreminja v največje pokopališče na svetu, ne brezposelnosti, ki je najhujša po veliki depresiji v tridesetih letih prejšnjega stoletja, ne gospodarske rasti, ki vrtoglavo izginja. Obljubljal je rast in blaginjo, zdaj pa ni ne prve ne druge. Po bone za hrano prihajajo ljudje, ki niso nikoli prihajali. Ponekod je pravi naval na bone za hrano. Stagnacija je očitna. Vse več ljudi ostaja brez zdravstvenega zavarovanja. In vse več brezposelnih je neupravičenih do nadomestila za brezposelnost. John Buell (Common Dreams) ima prav, ko pravi, da neoliberalni kapitalizem in covid-19 rasteta skupaj – v simbiozi. Kar niti ni posebej težko. Neoliberalizem je bil vedno toksičen – in vedno je na 1001 način dokazoval, kako pogrešljivi in odstranljivi so ljudje. Hej, zaženimo spet gospodarstvo, pa četudi smo sredi najhujše pandemije – umrli bodo le tisti, ki bi itak umrli! In Amerika zdaj izgleda kot groteskni, distopični produkt neoliberalizma.

Trump izgublja tiste, ki sovražijo! Tisti, ki sovražijo, pa so njegova volilna baza, njegova ciljna skupina.

»Uničili so mojo ekonomijo,« je Trump, ki ga moti, da mu mrtvi nižajo ratinge (to je »tragično«, ne to, da so umrli!), zastokal sodelavcem, pravi New York Times. Prepričan je, da je žrtev zarote – da so pandemijo lansirali, da bi uničili ameriško ekonomijo in preprečili njegovo ponovno izvolitev.

Zato je vse bolj obupan. Zato laže, da se število okuženih zmanjšuje, da je Amerika opravila več testov kot vse druge države skupaj in da so Američani kitajskega rodu besni na Kitajsko. Zato guvernerje sredi koronavirusnega pokola prepričuje, naj zaženejo gospodarstvo in kršijo usmeritve njegove lastne vlade. Zato svoje volivce ščuva proti medijem, ki da trosijo »fake news« o pandemiji. Zato Američane prepričuje, da je Amerika žrtev Obamovega rasizma. Zato se je tako sadistično oprijel kodiranega podžiganja rasizma. A tako je to: ko je populist obupan, začne histerično stopnjevati kulturni boj, militarizirati kulturno vojno in državo zategovati in zaostriti do roba državljanske vojne. Tak populist je Trump – vse podreja svojemu političnemu preživetju. Če se začnejo ljudje divje, militantno deliti – toliko bolje!

Če pri tem teče kri – nič hudega! Če se država utaplja v vse hujšem sovraštvu – pa kaj? Če so ljudje paralizirani od strahu – treba je spremeniti temo debate! Ustvariti je treba vtis, da pandemije ni. In da ni več kot poldrugega milijona okuženih. In da ni skoraj sto tisoč mrtvih.

Kako obupan je Trump, pove že to, da je začel mahati s teorijo zarote (Obamagate), ki bi lahko še enkrat kompromitirala prav njega in njegove predvolilne povezave z Rusijo. Kako obupan je, pove tudi to, da je na materinski dan poslal 126 tvitov (tretja največja enodnevna polucija v zgodovini njegovega tvitanja), v katerih je, kot pravi Washington Post, kar 20 posameznikov in organizacij obtožil kriminalnih dejanj (nekega novinarja je obtožil umora, od TV-mreže NBC je terjal, da odpusti nekega novinarja, v kaotičnem navalu živalske strasti je celo retvitnil tvit, ki je pravosodnemu ministrstvu očital korupcijo), in da je, kot poroča New York Times, zaradi prenizkih ratingov s tožbo zagrozil Bradu Parscalu, vodji svoje predvolilne kampanje.

Darth Vader, to sem jaz!

Kot kažejo sondaže, bi ga Joe Biden trenutno res premagal. Zbral bi več volilnih glasov. Trump zelo zaostaja. A to še nič ne pomeni – Hillary Clinton je leta 2016 zbrala tri milijone več glasov, a je predsednik kljub temu postal Trump, ker je dobil več elektorskih glasov. Zmagal je v »ključnih« državah, alias »swing states« (Pensilvanija, Michigan, Wisconsin ipd.), v katerih zmagovalec dobi vse elektorske glasove. Te »industrijske«, »delavske« države so bile nekoč prodemokratske, zdaj pa so njega popeljale do magičnega števila 270.

Toda zdaj se tudi to obrača na glavo, pravi David Faris (The Week): Biden bi trenutno zbral tudi več elektorskih glasov. Nekoliko več. Kaj se je zgodilo? Analitiki so odkrili dva nepričakovana trenda. Prvič, volivci, starejši od 65 let, večinsko – z desetodstotno prednostjo – podpirajo Bidna. Kar je velik obrat, če pomislimo, da so volivci, starejši od 65 let, doslej večinsko podpirali republikanske kandidate – tudi Trumpa leta 2016.

In drugič, med tistimi, ki sovražijo oba, Trumpa in Bidna, je precej več tistih, ki manj sovražijo Bidna. Leta 2016 je bilo med tistimi, ki so sovražili oba, Trumpa in Hillary Clinton, precej več tistih, ki so manj sovražili Trumpa. Ali natančneje: Trump je v tem volilnem bloku zmagal s 17-odstotno prednostjo – gladko. Biden zdaj v tem volilnem bloku – skoraj četrtini registriranih volivcev – vodi kar s 40-odstotno prednostjo.

Kar je nerodno: Trump izgublja tiste, ki sovražijo! Tisti, ki sovražijo, pa so njegova volilna baza, njegova ciljna skupina.

Toda pozabite – ne bo šlo gladko. Analitiki so opazili tudi nepričakovan trend, ki gre na roko Trumpu. Kot veste, Trumpova volilna baza niso nebelci. Leta 2016 je Trump osvojil le 21 odstotkov nebelskih glasov. Zdaj sondaže kažejo, da se je njegova priljubljenost med nebelci rahlo povečala, precej pa se je povečala med mladimi nebelci (Afroameričani, Latinskoameričani, Američani azijskega rodu ipd.), potemtakem med nebelci, ki so mlajši od 35 let.

Kar je zoprno za Bidna: glasovi nebelcev, mlajših od 35 let, lahko v »ključnih« državah, kot so Pensilvanija, Wisconsin in Michigan, odločijo, takšnih mladih nebelcev, ki jih, pravi Alex Roarty (McClatchy), privlačita Trumpova »bojevita persona in ekonomski optimizem«, pa je kar 35 odstotkov.

Bojevitost? To, da Trump samega sebe enači s popkulturnimi negativci, recimo s kapitanom Blighom iz Upora na ladji Bounty, s Thanosom iz Maščevalcev, Darthom Vaderjem iz Vojne zvezd ipd., ni brez posledic. V tem je neka logika, pravi Derek Robertson (Politico): »Ne gre toliko za to, da bi se Trump aktivno identificiral z negativci, ampak za to, da obnašanje (goljufije, objestne kršitve zakonov, namerno omalovaževanje kolateralne škode), ki je v fikciji tipično za negativca, v resničnem življenju ustvari ‘zmagovalca’, če le s svojimi kartami odigra pravilno.«

Puščave demokracije

A Trumpovi republikanci delajo vse, da bi s svojimi kartami odigrali pravilno – ne v fikciji, temveč v resničnem življenju. V dokumentarcu Slay the Dragon vidite, kako si skušajo zagotoviti volilno prevlado – zadnje desetletje vztrajno in nasilno preurejajo in na novo razmejujejo volilne okraje, toda tako, da to ustreza njihovim političnim interesom. Ali bolje rečeno: volilne okraje preurejajo tako, da jih »zaklenejo« – v njih lahko zmagajo le republikanski kandidati. Za vedno. V teh okrajih je konec demokracije. Druga stran ne more zmagati.

Jasno, to so počeli tudi v »swing states«, recimo v Michiganu in Wisconsinu, s čimer so Trumpu olajšali ali pa že kar zagotovili zmago. Nič čudnega, da se ima za dosmrtnega predsednika. Lani je celo rekel, da bodo njegovi volivci po izteku njegovega drugega mandata terjali, »da še ostane«.

Razlog več, da Trump že mesece pod pretvezo pandemije preprečuje, da bi priseljencem podelili ameriško državljanstvo, pa četudi so do tega upravičeni – če bi jim podelili državljanstvo, bi dobili tudi volilno pravico, ker pa so priseljenci, pretežno nebelci, je velika verjetnost, da bi volili demokratskega kandidata in ne Trumpa. S tem naj bi izključili skoraj 450 tisoč volivcev.

David Daley, avtor knjige Unrigged: How Americans Are Battling Back to Save Democracy, ki nastopa tudi v dokuju Slay the Dragon, pravi, da v Ameriki obstaja vse več »puščav demokracije« in da se vanje spreminjajo predvsem »rdeče« zvezne države, potemtakem države, v katerih vladajo republikanci, ki delajo vse, da bi nebelcem čim bolj otežili ali pa celo preprečili dostop do volišča – strašijo jih z legitimiranjem, zahtevajo nove tipe dokumentov (takšne, kakršnih ravno mladi in nebelski volivci običajno nimajo), preprečujejo registracijo novih volivcev (predvsem afroameriških), zmanjšujejo število volišč (posebej v nebelskih soseskah), zmanjšujejo število dni, namenjenih predčasnim volitvam (ukinjajo predvsem dneve, ko bi nebelci najverjetneje volili). In ja, neprestano preurejajo volilne okraje – na ideološki in rasni podlagi.

Za rasista je torej najhuje to, da ga črnec nadkrili. To, da se izkaže, da je črnec superiornejši. In natanko to se je zgodilo Trumpu – Obama ga je nadkrilil.

Da vse poteka na rasni podlagi, je logično – za nebelca je petkrat verjetneje, da bo volil demokrata, kot da bo volil republikanca. Če nebelcem zagreniš dostop do volišč, zmagaš. Okej, tu in tam dostop do volišča zagreniš tudi kakemu »svojemu« nebelcu, potemtakem nebelcu, ki bi volil republikanca, a to je majhna cena, ki jo plačaš, da v isti sapi dostop do volišča zagreniš petim nebelcem, ki bi volili demokrata.

Toda republikanci so mladim in nebelcem, zelo verjetnim demokratskim volivcem, dostop do volišč preprečili na še brutalnejši način, pravi Greg Palast, ki bo junija izdal knjigo Kako je Trump ukradel volitve leta 2020 (How Trump Stole 2020): v zadnjih dveh letih so z volilnih seznamov izbrisali približno 17 milijonov volivcev, pretežno mladih in nebelcev. Generalko za predsedniške volitve so imeli v Georgii, kjer so leta 2018 pred guvernerskimi volitvami z volilnega seznama izbrisali pol milijona volivcev – in tako je guverner postal belski republikanec, Brian Kemp, ne pa črnska demokratka, Stacey Abrams. Milijone volivcev so izbrisali tudi z volilnih seznamov v »ključnih« državah, kot so Ohio, Michigan in Wisconsin.

Vprašanje je le: ali bo to dovolj?

In seveda – vprašanje je: ali lahko Trump zaradi pandemije prestavi jesenske predsedniške volitve? Odgovor se glasi: ne! Razen če se kongresniki, ki so jih izvolile te »puščave demokracije«, ne odločijo drugače.