Z vojsko nad ljudi?

Čeprav vojska kljub več poskusom največje vladne stranke SDS do danes še ni dobila izjemnih pooblastil in čeprav med njimi nikakor ne bi bilo pooblastila za uporabo prisilnih sredstev, v vojašnicah že poteka urjenje vojakov za uporabo sredstev, kot so strokovni prijemi, vklepanje ipd. »Name osebno so se obrnili številni vojaki, ki jih v vojašnicah zaradi aktivacije pri varovanju meje urijo tudi za uporabo prisilnih sredstev in izražajo dvome o zakonitosti takšnega ravnanja na terenu,« je pred tednom v intervjuju za Mladino dejal predsednik Sindikata policistov Slovenije Kristjan Mlekuš.

Vlada Janeza Janše je v mesecih po prevzemu oblasti sprejela številne ukrepe, ki predvidevajo precejšnje posege v človekove pravice za potrebe obvladovanja epidemije koronavirusne bolezni: omejitev gibanja, prepoved protivladnih protestov, elektronske zapestnice za ljudi, nameščene v karanteni, podelitev policijskih pooblastil vojski so le nekatere izmed teh zamisli. Nekateri od ukrepov so bili uvedeni, drugi se pripravljajo, vlada pa še vedno ni obupala nad podelitvijo izjemnih pooblastil vojski, za katero potrebuje dvotretjinsko večino v državnem zboru. Gre za aktivacijo člena 37 a zakona o obrambi, s katerim bi se pooblastila vojske razširila za potrebe varovanja meje pred migranti. S tem naj bi se po mnenju vlade oziroma notranjega ministra Aleša Hojsa razbremenila policija. A tudi če bi bil ta člen aktiviran, vojska ne bi pridobila vseh pooblastil, ki jih ima pri obravnavi civilnih oseb policija. Še vedno vojaki ne bi imeli pooblastila za ustavljanje vozil, legitimiranje oziroma ugotavljanje identitete civilnih oseb, tem tudi ne bi smeli omejiti gibanja, in seveda nikakor ne bi smeli zoper njih uporabljati prisilnih sredstev, kot so strokovni prijemi, vklepanje ipd. Med civilne osebe spadajo slovenski državljani in tujci, tudi migranti. »V populističnem jeziku oziroma razumevanju se seveda lepo sliši, kako bo vojska na meji rešila vse probleme v zvezi z ilegalnimi migracijami in da bo aktivacija člena 37 a zakona o obrambi razbremenila policiste. V operativnem smislu pri delu na terenu pa je situacija popolnoma drugačna,« opozarja Mlekuš. Ker vojaki tudi pri aktivaciji omenjenega člena ne bi opravljali preštevilnih policijskih nalog, poleg tega pa bi administrativno delo še vedno ostalo policiji, po njegovem mnenju »argumentacija ’razbremenitve’ ne zdrži resne presoje«.

Zakaj potem urijo vojake v uporabi prisilnih sredstev, kot je razkril Mlekuš? Za pojasnila smo se obrnili na ministrstvo za obrambo, ki ga vodi predsednik NSi Matej Tonin. »Skladno z zakonom o službi v Slovenski vojski slednja pri izvajanju svojih nalog izven države lahko opravlja tudi naloge, ki jih v Republiki Sloveniji ne opravlja, če je opravljanje takih nalog predvideno v okviru operacije, misije ali druge oblike delovanja vojske, na katero so pripadniki napoteni, in če so pripadniki usposobljeni za opravljanje takih nalog,« odgovarjajo z ministrstva in dodajajo, da je ena takšnih nalog tudi »nadzor množic in nemirov, za katerega se pripadniki Slovenske vojske ustrezno usposobijo in opremijo pred odhodom v mednarodne operacije in misije«. Doslej so takšne naloge opravljali le dvakrat – na misijah Sfor in Eufor v Bosni in Hercegovini ter med operacijo Kfor na Kosovu.

Zakonodaja omogoča urjenje vojakov za uporabo prisilnih sredstev zgolj za potrebe mednarodnih misij, vojaki pa jih bodo uporabljali na domačih tleh?

Iz odgovora ministrstva za obrambo izhaja, da naj bi šlo za redne (in zakonite) aktivnosti, ki nimajo nič z aktivacijo člena 37 a o obrambi in s tem, da bi vojaki uporabljali prisilna sredstva na slovenskih tleh. Se je predsednik enega izmed policijskih sindikatov zmotil, je narobe razumel zaskrbljene pripadnike slovenske vojske? »Ne, ne. Ne gre za urjenje za potrebe mednarodnih misij, s tem seveda ne bi bilo nič narobe. Name so se z dvomi o zakonitosti teh aktivnosti v vojski obrnili vojaki, ker v vojski poteka usposabljanje za uporabo prisilnih sredstev za potrebe varovanja meje. Ne gre za usposabljanje vojakov, ki odhajajo na mednarodno misijo, ampak tistih, ki odhajajo na južno in vzhodno mejo,« vztraja Mlekuš.

Je protizakonito usposabljanje vojske za uporabo prisilnih sredstev pri obravnavi civilnega prebivalstva morda dovoljšen razlog za odstop obrambnega ministra? Če je takšno prakso sam odredil, o tem verjetno ne bi smelo biti dvoma. Če zanjo ni vedel, pa je vsaj objektivno odgovoren. Kakšno odgovornost pa nosi vlada, njen premier?