»Žalostno je, da smo mi tisti, ki moramo državo spominjati, kaj so pogodbene obveznosti«

Delavska svetovalnica je društvo za zagovorništvo, varstvo, promocijo in razvoj delavskih in socialnih statusnih pravic ranljivih skupin. Kot še 14 drugih nevladnih organizacij je pred tedni prejela poziv Urada vlade za komuniciranje (Ukom), naj zaradi spremenjenih okoliščin v času epidemije podpiše aneks, s katerim bi se odpovedala že podpisanim pogodbam za izvedbo komunikacijskih projektov. 

Intervju: Goran Lukić, Delavska svetovalnica

Uradu vlade za komuniciranje (Ukom) ste napovedali izročitev opomina pred izvršbo za 3438,86 evra. Zakaj?

Začelo se je, ko nam je Ukom poslal predlog, naj bi se odrekli že podpisani pogodbi, da bi se ta lahko razveljavila. Dvanajstega marca je Delavska svetovalnica podpisala pogodbo za izvajanje projekta »Naprej!« – zelo pomenljivo, kajne. Gre za projekt, osredotočen na neposredno zagovorništvo in obveščanje ranljivih skupin ter svetovanje tem. Njegova vrednost je po pogodbi 6148,65 evra. V pogodbi je zapisana tudi možnost predplačila, ki smo jo izkoristili. Račun smo izdali konec marca. Rok plačila je bil 30 dni in je potekel s koncem aprila. Denarja pa še vedno ni. V skladu s plačnikovimi pogodbenimi obveznostmi smo se zato odločili za izvršbo.

Bo denarni primanjkljaj vplival na vaše delovanje?

Ne, očitno pa je, da poskuša vodstvo Ukoma, in ne Ukom sam, tako poskrbeti za razveljavitev pogodbe. Dela se, kot da ima razlog, ta je pač covid-19, in da želi čim gospodarneje porabiti sredstva. Pustimo ob strani, da nekateri z lopato mečejo denar skozi okno za zaščitne maske, vsekakor pa nimajo utemeljenega razloga za razvezo pogodbe. Mi nadaljujemo projekt v skladu s pogodbenimi obveznostmi, ker je jasno tudi, da ne morejo kar tako razvezati pogodbe. V skladu s tem smo prišli do točke, ko smo žal primorani izterjati denar od države. Za nas, ki se v veliki večini financiramo iz članstva, to ne pomeni, da bomo začeli delati, kot si to morda želijo v SDS. Vem pa, da za nekatere druge nevladne organizacije, predvsem manjše, takšno Ukomovo ravnanje pomeni hud udarec. Za izvršbo se torej nismo odločili le, da bi zavarovali finančna sredstva, ki smo jih dobili prek javnega razpisa, ampak tudi, da ohranjamo pravno državo. Žalostno je, da smo mi tisti, ki moramo državo spominjati, kaj so pogodbene obveznosti.

Za časopis Dnevnik ste dejali, da se vam zdi, da se za vsem tem skriva v. d. direktorja Ukoma Uroš Urbanija. Zakaj?

Absolutno. Letošnji projekt ni prvi, ki ga izvajamo prek Ukoma. Z njim sodelujemo že od leta 2017. Kaj takšnega rečem zelo redko, a z Ukomom smo do zdaj sodelovali res zgledno, pa naj je šlo za same projekte, poročanje ali vsebine. Vse je šlo zelo korektno, dokler na položaj vodje urada ni bil imenovan Urbanija. Ta je začel groziti z aneksi in Komisijo za preprečevanje korupcije. Povsem jasno je, zakaj to dela. Svojemu strankarskemu oziroma vladnemu šefu bi rad dokazal, kako se disciplinirajo »nevladniki«. Zato trdim, da je lakaj.