Izšla je nova posebna številka Mladine 

MLADINA ALTERNATIVE: Novi svetovni red

Nova posebna številka Mladine Alternative: Novi svetovni red je že na voljo pri vašem najbližjem prodajalcu časopisov, naročite pa jo lahko tudi prek naše spletne trgovine na tej povezavi. Razmišljanja in tekste so za posebno edicijo prispevali Slavoj Žižek, Svetlana Slapšak, Mladen Dolar, Lučka Kajfež Bogataj, Jože Vogrinc, Rudi Rizman, Renata Salecl, Dan Podjed, Katja Perat, Gorazd Kovačič, Igor Feketija, Emil Erjavec, Iztok Tiselj, Branko Gradišnik in Ivana Djilas. Mladinine Alternative so poglobljeno branje, ki vam bo pomagalo razumeti prostor in čas, v katerem se nahajamo. 

Urednik Mladine Grega Repovž je v uvodu v posebno številko zapisal, da smo še pred dvema mesecema smo v Sloveniji razpravljali o čisto drugih vidikih razvoja družbe: o tem, da je treba zagotoviti javna stanovanja za mlajšo in srednjo generacijo, ki si jih v sedanjih razmerah ne bo mogla privoščiti; o tem, da je treba zagotoviti zmanjševanje deleža prekarno zaposlenih; o tem, da je treba vrniti denar v javno zdravstvo; in seveda o tem, da je končno treba resno obravnavati problem starajoče se družbe, zagotoviti gradnjo novih domov za starejše in druge oblike bivanjskih skupnosti zanje. "Prišli smo tudi do zavedanja, da je kultura spodbujevalec turističnega razvoja, a da ima dandanašnji turizem visoko družbeno in ekološko ceno. Želeli smo razglasiti podnebno krizo," je poudaril.

"Socialno sporazumevanje je izginilo. Vse je drugače. In vendar bi morali postaviti prav te prioritete nazaj in reči: če mora danes država nadomestiti izpad, do katerega je prišlo zaradi pandemije, bi morali graditi na naštetih gradnikih prihodnosti. Dejansko je v teh razmerah to lažje, kot je bilo prej. Vendar Slovenija – to ne velja za vse države – tega razmisleka ne zmore, ker nima oblasti, ki bi sploh bila pripravljena probleme uvideti, kaj šele razpravljati o njih. Razmere so ravno nasprotne."

Dodal je, da smo dva meseca pozneje v popolnoma drugem svetu in nobena izmed navedenih tem se ne zdi več prioriteta: "Socialno sporazumevanje je izginilo. Vse je drugače. In vendar bi morali postaviti prav te prioritete nazaj in reči: če mora danes država nadomestiti izpad, do katerega je prišlo zaradi pandemije, bi morali graditi na naštetih gradnikih prihodnosti. Dejansko je v teh razmerah to lažje, kot je bilo prej. Vendar Slovenija – to ne velja za vse države – tega razmisleka ne zmore, ker nima oblasti, ki bi sploh bila pripravljena probleme uvideti, kaj šele razpravljati o njih. Razmere so ravno nasprotne."

Da, v tej krizi, v katero smo zakorakali, se bodo pokazale predvsem razlike v modrosti vodstev držav; razlike v tem, kaj sploh vidijo kot namen države in družbe. Prav v takih kriznih trenutkih je še toliko bolj pomembno, kakšno oblast ima država: spomniti se velja, kako je krizo poglobila Janševa vlada v letu 2012 – in kako zlahka je že elementarna normalnost vlade Alenke Bratušek pomirila družbo in dosegla tudi ekonomsko stabilizacijo. In najhujše pri vsem je, da bi bil korak naprej danes v resnici lažji kot pred dvema mesecema. Če bi bili seveda izpolnjeni osnovni pogoji. 

Več v Mladininih Alternativah >>