Na Kreku

S ponedeljkom se je tudi uradno končala epidemija, zato smo si na nacionalni televiziji ogledali novinarsko konferenco vlade, ki jo je rutinirano vodil vladni poročevalec za covid Jelko Kacin. Poleg njega so nastopili še minister za zdravstvo Tomaž Gantar, poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan in pa direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milan Krek. Našo pozornost je pritegnil predvsem zadnji, saj ta novopečeni direktor, ki ga je ustoličila prav epidemija, ni znal v celoti odgovoriti na niti eno samo novinarsko vprašanje.

Kar se je sprva zdelo smešno, je postajalo čedalje bolj mučno, bistvo agonije pa je povzel tudi ponedeljkov Dnevnik, ko je predvajal Krekove izjave, ki naj bi nam pojasnjevale, ali in kdaj naj nosimo zaščitne maske: »Tako kot je napisano v naših priporočilih, jaz vam težko razlagam, ker ne vem točno natančno, kaj velja za trgovine, kaj velja za frizerke in tako naprej /…/ Vsa priporočila so obveza, ker so bila sprejeta s pravnim aktom vlade /…/ Nič se ni spremenilo, kar je v priporočilih, kdaj pa je maska obvezna in kdaj priporočena /…/ Maske so obvezne glede na priporočila, ki so na naši spletni strani /…/ Morate prej priporočilo prebrat, preden boste kaj ljudem rekli.«

Skratka, izvedeli smo, da so priporočila obvezna in da moramo spremljati spletno stran NIJZ, ne da bi nam prvi mož pri tem želel (ali znal) pomagati.

Težav s Krekovim nastopom je več. Prva in najosnovnejša je, da se je zdel popolnoma nepripravljen, kakor šolar, ki bi bil vprašan in bi se pri vsakem odgovoru zagovarjal, da ve, da ima to napisano v zvezku, ne more pa se točno spomniti, kaj tam piše. Gotovo Kreku ni v pomoč niti to, da nima občutka za javne nastope, vendar pa se zdi, in to je najbolj skrb zbujajoče, da za njegovimi odgovori stoji še nekaj drugega: strah. Videti je, kakor bi se bal reči karkoli, s čimer bi se lahko zameril vladi in Janezu Janši. Rešitev je le v tem, da ne reče ničesar.

Vendar pa vsi možje, tudi če so sicer naklonjeni desnici, niso tako pohlevni; Marjan Batagelj je v petkovih Odmevih nasprotoval turističnim bonom, ki jih je mogoče uporabiti le za nočitve, poudaril pa je tudi, da res ne bi bilo moralno, če bi državljani ”bon, ki ga je država dala za dobro počutje, zamenjali za denar.” Pri tem sta najbolj zanimivi dve stvari: da zagovornik nizkih davkov in vitke države misli, da država karkoli »daje za dobro počutje«, ne pa da si državljani to sami financiramo, sploh pa da bone interpretira v nasprotju s premierom samim, saj je ta na svoji televiziji Nova24 v svoji vsakotedenski oddaji povedal, da boni niso namenjeni počitnikovanju, pač pa spodbudi turizma. Nas pa veseli Batageljeva skrb, da država »ni vreča brez dna«. Upamo, da to pomeni, da bo za plače zaposlenih v svoji do 3. junija zaprti Postojnski jami poskrbel sam in ne računa na državne subvencije; sploh glede na to, da so javne Škocjanske jame odprli že skoraj mesec prej. Ali pa nas je epidemija naučila, da se v javnem sektorju dela več?