Parada za covid

Petindvajsetega marca je letalo Antonov An-124 v okviru Natovega programa SALIS (začasne rešitve za strateški zračni transport) pristalo na letališču v Bratislavi, kamor je pripeljalo 48 ton zaščitne medicinske opreme. Na krovu so bile zaščitne maske, obleke in rokavice. Naslednjega dne je letalo C-17 v okviru Natove misije pristalo v Bukarešti, tja je po naročilu romunske vlade pripeljalo opremo iz Koreje. Prvega aprila je letalo Antonov An-124, spet v okviru Natovega programa SALIS, že tretjič pristalo na Češkem in pripeljalo 106 ton medicinskih pripomočkov iz Kitajske. Osemnajstega maja je Natovo letalo Antonov An-124 pristalo na Poljskem in pripeljalo 54 ton zaščitne opreme na zahtevo poljskega obrambnega ministrstva. V okviru programa SALIS so v času koronske krize Natove transportne zmogljivosti uporabljale tudi države, ki imajo svoja transportna letala. Največje letalo na svetu, Antonov An-225, je recimo 27. aprila pristalo v Nemčiji, kamor je iz Kitajske pripeljalo več kot 200 ton opreme. Vse to preberemo v Natovih sporočilih za javnost.

In Slovenija? Obrambni minister Matej Tonin je sredi aprila po zasedanju ministrov držav članic Nata dejal, da naj bi bila Slovenija v času krize na različne načine zaveznike prosila za pomoč pri transportu, a je bila pri tem neuspešna: »Smo člani pobud za strateški prevoz SAC in SALIS. V danem trenutku se je izkazalo, da je težko dobiti letalo v trenutku, ko smo ga potrebovali. Za neko veliko transportno letalo, ki lahko pelje 100 ton in ki bi ga Slovenija lahko dobila iz programa SALIS, bi morala Slovenija plačati 1,2 milijona evrov, kar je pa velik znesek, če na Kitajskem nimamo pripravljenih ob točno določenem času in mestu 100 ton neke robe,« je dejal minister.

Slovenija je bila v času ene največjih zdravstvenih kriz v zgodovini povsem neuspešna pri organizaciji nabave medicinske opreme. Očitno je bila neuspešna tudi pri tako osnovni dejavnosti, kot je transport.

Slovenska vojska lahko uporablja le še transportno letalo turbolet, izdelano leta 1988, ki ji ga je leta 1994 iz neuporabnih zalog prodala Češka. To letalo ima omejeno nosilnost in doseg. Med koronsko krizo v državi ni bilo niti falcona, saj je bil razstavljen na servisu v Švici.

Da bi ta grenki priokus zakrili, smo ta teden na slovenskem nebu opazovali vojaško parado. V zahvalo zdravstvenim delavcem, pripadnikom civilne zaščite in vsem drugim, ki so med epidemijo zagotavljali delovanje osnovnih sistemov v državi, so slovenski in ameriški vojaški piloti opravili polet nad Slovenijo. Pripadniki 15. polka vojaškega letalstva Slovenske vojske in 31. lovskega polka vojaškega letalstva ZDA so prelet s šestimi letali F-16 in tremi letali PC9 začeli na Jesenicah, preleteli so Golnik, Kranj, pot so nadaljevali mimo Ljubljane proti Celju, Mariboru, se obrnili proti Šmarju pri Jelšah ter po obisku Dolenjske slovenski zračni prostor zapustili pri Izoli.

Motorji lovcev so hrumeli in zbujali strahospoštovanje na slovenskem nebu ter razkrivali sposobnosti vojaške tehnike, ki je v zadnjih dveh mesecih ni bilo na spregled. »Prelet za zmago!« je zapisal obrambni minister Matej Tonin. Ob preletu letal se je slikala ameriška veleposlanica Lynda C. Blanchard. Nad parado so bili skratka navdušeni vsi politiki, ki dajo kaj nase.

Lepo se je zahvaliti s takšnim darilom, še posebej, če ti zanj ni treba plačati. Skupaj so ameriški lovci slovensko nebo nad bolnišnicami onesnažili z več kot 20 tonami goriva.

Podobno akcijo je pred mesecem izpeljala indijska vojska, ki pa je glavne bolnišnice vsaj zasula s cvetjem.