Umetnikom tisoč evrov na mesec

Slovensko ministrstvo za kulturo se še naprej ne meni za pozive kulturnikov, ki so se zaradi posledic pandemije koronavirusne bolezni znašli v hudi stiski. Ulrike Lunacek, državna sekretarka za umetnost in kulturo (položaj, ustrezen našemu položaju ministra za kulturo), je ravnala zgledneje: ker ni imela občutka, da lahko v kriznih razmerah kulturnikom izbori boljši položaj, ali pa se na tem mestu ni znašla, je odstopila. »Dajem prosto pot komu drugemu, ki lahko v teh kriznih razmerah doseže več kot jaz,« je povedala.

Vseeno pa se je vlada po njenem odstopu s podkanclerjem Wernerjem Koglerjem in novo državno sekretarko za kulturo Andreo Mayer odzvala na zahteve kulturnega sektorja – za pomoč približno 15 tisoč umetnikom bo v drugi polovici letošnjega leta namenila 90 milijonov evrov (celoten avstrijski finančni vložek za reševanje gospodarskih in drugih panog je sicer ocenjen na 38 milijard evrov). Vsak od njih bo, dokler se razmere ne izboljšajo, a ne več kot pol leta, upravičen do mesečnega izplačila 1000 evrov. »Priznavamo, da bo prekinitev kulturnega življenja trajala dlje kot mesec ali dva,« je Kogler povedal na novinarski konferenci na Dunaju. Podporo umetnikom je napovedal dan za tem, ko je finančni minister Gernot Blümel sporočil, da je za kritje izgub filmskim produkcijam, ki jih je ustavila pandemija, namenil 25 milijonov evrov.

Vlada načrtuje tudi pomoč večjim kulturnim ustanovam.

Marko Lipuš, slovenski umetniški fotograf, sin pisatelja Florjana Lipuša, ki živi na Dunaju in ima avstrijsko državljanstvo in status umetnika, kar pomeni, da bo upravičen do te pomoči, je z ukrepom zadovoljen. »Vendar v tako zgodnji fazi težko rečem, kako bo to delovalo. Zamisel za način pomoči je pozitivna, počakati pa bo treba, kako dostopna bo ta pomoč za umetnike dejansko. Bistveno vprašanje bo, kakšni bodo pogoji. Če torej dobim denarno pomoč, na katere ekonomske pogoje bo vezana?« Lipuš opozarja, da avstrijske vlade ne glede na omenjeni sveženj pomoči od devetdesetih let kažejo vedno manjše zanimanje za kulturo. »Proračun se vsako leto zmanjšuje in od takrat tudi ne obstaja več samostojno ministrstvo za kulturo. Resor kulture se kot privesek obeša drugim oddelkom (zdaj k ministrstvu za kulturo sodi tudi šport). Kultura je zdaj v ospredju zaradi korone, a umetniki že desetletja živijo in delajo kot prekarci in so zato preslabo plačani, ne samo od marca,« pravi Lipuš. »Je pa vlada zaradi pandemije in vse glasnejših zahtev kulturnikov ugotovila, da tega področja ne more povsem zanemariti.«

Slovenija bi se lahko zgledovala še po eni državi, Novi Zelandiji, ki je za okrevanje kulture in umetnosti namenila 175 milijonov novozelandskih dolarjev, kar je skoraj 89 milijonov evrov. »Umetnost in kultura sta zaradi virusa zdesetkani. Če jima vlada ne bo pomagala, bosta dvakrat bolj prizadeti kot druga gospodarska področja in v dveh letih lahko službo izgubi 11 tisoč ljudi,« je dejala novozelandska premierka Jacinda Ardern.