12. 6. 2020 | Mladina 24 | Družba
Kip trgovca s sužnji so protestniki zrušili in potopili na »dno morja«
»Zgodovinska ironija«
V središču britanskega mesta Bristol je od leta 1895 stal bronasti kip Edwarda Colstona, razvpitega trgovca s sužnji. Ni treba posebej poudarjati, zakaj je bil spomenik žaljiv do temnopolte manjšine, ki je nekaj let vztrajala, da mora mesto sramotni kip odstraniti.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
12. 6. 2020 | Mladina 24 | Družba
V središču britanskega mesta Bristol je od leta 1895 stal bronasti kip Edwarda Colstona, razvpitega trgovca s sužnji. Ni treba posebej poudarjati, zakaj je bil spomenik žaljiv do temnopolte manjšine, ki je nekaj let vztrajala, da mora mesto sramotni kip odstraniti.
Na nedeljskem shodu protestnega gibanja, ki ga je pred nedavnim sprožilo policijsko nasilje v Združenih državah Amerike, so britanski aktivisti zadevo vzeli v svoje roke: kip so sprva pografitirali s protirasističnimi gesli, nato pa so ga zvezali z vrvmi, ga zrušili, zvalili do pristanišča in potopili v morje. Nekateri protestniki so pokleknili na vrat zrušenega kipa, s čimer so hoteli opozoriti na umor Georgea Floyda: policist v Minneapolisu je namreč neoboroženega Floyda med agresivno aretacijo zadušil s kolenom na vratu, kar je sprožilo nedavni val protestov gibanja Black Lives Matter.
Edward Colston je bil solastnik, član uprave in namestnik guvernerja družbe The Royal African Company, ki je imela v Veliki Britaniji v sedemnajstem stoletju monopol nad trgovino s sužnji. Podjetje je med letoma 1672 in 1689 pod Colstonovo taktirko v nehumanih pogojih prepeljalo čez Atlantski ocean več kot 80 tisoč Afričanov, večinoma na Karibe, kjer jih je prodalo v suženjstvo. Z bogastvom, ki ga je Colston pridobil s kolonialističnimi zločini, je v Bristolu financiral gradnjo cerkva, bolnišnic, zavetišč in šol, zato mu je mesto pred 125 leti postavilo sporno obeležje.
Odzivi na protestno odstranitev spomenika so deljeni, a številni – vključno z Marvinom Reesom, bristolskim županom jamajških korenin – akcijo pozdravljajo: »Ne morem se pretvarjati, da je bil kip zame karkoli drugega kot osebna žalitev. Imeli smo spomenik nekomu, ki je svoj denar služil z nakupovanjem in prodajo ljudi,« je izjavil Rees. Dodaja, da v potopitvi kipa prepoznava »zgodovinsko ironijo«, saj je med potjo čez Atlantski ocean skoraj 20 tisoč Afričanov, ki niso preživeli nevzdržnih pogojev na Colstonovih ladjah, našlo svoj grob na dnu oceana. Akcijo poleg številnih protestnikov, ki jo doživljajo kot triumf protirasističnega gibanja, pozdravlja tudi zgodovinar David Olusoga, ki je za časnik The Guardian izjavil, da »odstranitev kipa Edwarda Colstona ni napad na zgodovino, temveč zgodovina«.
Drugi, denimo britanski premier Boris Johnson, pa rušenje kipa razumejo kot »kriminalno dejanje«. »V tej državi razlike rešujemo demokratično, in če bi ljudje kip želeli odstraniti, imamo demokratične poti, po katerih bi to lahko rešili,« je sporočila Johnsonova služba za odnose z javnostjo. Tudi notranja ministrica Priti Pate je zgrožena nad odstranitvijo kipa: označila jo je za »več kot sramotno« in izjavila, da »rušenje kipov ni v domeni drhali«, pristojne pa pozvala h kazenskemu pregonu odgovornih protestnikov.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.