Uredništvo

 |  Družba

RTV Slovenija je talka različnih političnih interesov

Peticija za ohranitev javne in neodvisne RTV Slovenija. Populistična obračunavanja prvega človeka vlade in drugih oblastnikov, hitropotezno kadrovanje in celo odkrite grožnje so postale modus operandi trenutne oblasti.

Kolesarski protestniki, ki so prišli pred stavbo nacionalne medijske hiše, so z aplavzom, vzkliki in žvižganjem podprli novinarje in ustvarjalce TV programa

Kolesarski protestniki, ki so prišli pred stavbo nacionalne medijske hiše, so z aplavzom, vzkliki in žvižganjem podprli novinarje in ustvarjalce TV programa
© Janez Zalaznik

RTV Slovenija je del medijske krajine, ki jo sestavljajo različni mediji javnega in komercialnega značaja. Vendar je za ohranjanje javnega interesa pomembno, da obstajajo mediji, ki so finančno in lastniško neodvisni od lastniških ali političnih centrov moči, kar je ključno za avtonomijo delovanja tako teh kot tudi vseh drugih medijev in bistvenega pomena za zagotavljanje pluralnega javnega interesa ter ustvarjanje verodostojnih in kakovostnih vsebin. Pobudnice in pobudniki iz akademske in novinarske sfere so zato objavili peticijo za ohranitev javne in neodvisne RTV Slovenija.

"V zadnjih letih se je sicer pojavilo vse več teženj, da bi ta prostor začeli urejati in nadzorovati tako prek parcialnih kapitalskih in političnih interesov. Ti poskusi so k sreči naleteli na precej mlačen odziv širše javnosti, ki še vedno zna ločiti med neodvisnimi mediji in tistimi, ki informacije oblikujejo glede na potrebe naročnikov, neodvisno od dejstev," so zapisali prvopodpisniki. 

"A žal je prav razvoj RTV Slovenija že dolgo na stranskem tiru, saj je hiša talka različnih političnih interesov, ki od nje pričakujejo predvsem podrejenost in všečnost, vsebinsko pa ne vidijo dlje od informativnega programa. Tovrstno naravnanost še posebej močno izraža trenutna vlada, ne le do javne medijske hiše."

"Razgradnja javnih medijskih servisov, med katerimi je RTV Slovenija daleč največji, bi pomenila velik, če ne usoden udarec profesionalnemu novinarstvu in verodostojnemu informiranju javnosti, ki bi se umaknilo logiki všečnosti, ki ni vezana na težnjo k resničnosti, raznovrstnosti in zagotavljanju tudi komercialno manj zanimivih vsebin, ki odražajo pluralne interese različnih javnosti in so pomemben gradnik kulture naroda," so dodali.

RTV Slovenija ni idealna institucija, ki je brez napak. Togost velikih sistemov, še posebej v javnem sektorju, so slabost velikega deleža ustroja naše države. Zato tudi RTV Slovenija potrebuje vedno nove premisleke o svojem delovanju, organiziranosti, predvsem pa o vsebinah in svojih odjemalcih. RTV Slovenija bi morala biti obvezana k racionalnemu trošenju sredstev, boljšemu in hitrejšemu prilagajanju in odzivanju na medijsko realnost in tehnološki razvoj s prilagajanjem organizacije, produkcije in distribucije. Tako bi lahko upravičila vlogo osrednjega javnega servisa in ene ključnih kulturnih instituciji samostojne države ter hkrati bolje izkoristila finančna sredstva državljanov. RTV Slovenija je tudi eden od temeljnih stebrov razvoja kulture, nacionalne ustvarjalnosti, izobraževanja in strpnosti, ki pa se mora bolje odpreti tudi ustvarjalni in kritični javnosti, za kar je potrebna temu prilagojena, nova paradigma delovanja.

"A žal je prav razvoj RTV Slovenija že dolgo na stranskem tiru, saj je hiša talka različnih političnih interesov, ki od nje pričakujejo predvsem podrejenost in všečnost, vsebinsko pa ne vidijo dlje od informativnega programa. Tovrstno naravnanost še posebej močno izraža trenutna vlada, ne le do javne medijske hiše. Populistična obračunavanja prvega človeka vlade in drugih oblastnikov, hitropotezno kadrovanje in celo odkrite grožnje so postale modus operandi trenutne oblasti, zato menimo, da je nujno, da se temu zoperstavimo," opozarjajo podpisniki peticije, ki so zapisali tudi svoje zahteve.

ZAHTEVE:

  • da se politika umakne iz nadzornih in programskih organov RTV SLO;
  • da se ta vpliv nadomesti s predstavniki stroke in civilne družbe kot nosilcev javnega interesa delovanja javnega servisa;
  • da se spremeni zakon, ki RTV SLO uvršča v javni sektor;
  • da se ohrani finančna neodvisnost RTV SLO prek trajnih virov financiranja;
  • da RTV SLO racionalno troši javna sredstva in temu ustrezno prilagaja svoje delovanje in razvoj (vsebinsko, organizacijsko, tehnološko, produkcijsko, kadrovsko);
  • da RTV SLO ustvarja širok nabor kakovostnih vsebin za različne odjemalce, ki niso podrejene političnim ali gospodarskim interesom, temveč pluralnim interesom javnosti.

Končni cilj je ustvarjati in ohranjati visoko stopnjo zaupanja javnosti v RTV Slovenija kot medijske in kulturne institucije, ki zastopa javni interes vseh državljanov Republike Slovenije, ki jo zato tudi financiramo. 

SVOJ PODPIS LAHKO PRISPEVATE NA TEJ SPLETNI POVEZAVI >> 

Gibanje za javno in neodvisno RTV SLO, Marjan Kralj - King in 68 prvopodpisnikov, ki so peticijo že podprli (razvrščenih po priimku):

mag. Lado Ambrožič, Jure Apih, Mario Batelić, Boris Bergant, Matjaž Berger, Gojko Bervar, dr. Stojan Burnik, dr. Milan Čoh, Marjan Dora, dr. Tadej Droljc, Boštjan Gorenc, Ivana Gradišnik, dr.Petja Grafenauer, Matjaž Hanžek, Peter Habjanič, Gorazd Hartner, dr. Jernej Kaluža, Hanka Kastelicová, Jani Kenda, Jelka Kernev Štrajn, Janja Klasinc, Darko Koren, Rok Košir, dr. Vlado Kotnik, Bojan Krajnc, Janez Križaj, Rok Kušlan, Marjan Lah, Andreja Leskovšek McQuarrie, Zdenko Majerle, Arnold Marko, Boštjan Meh, Nataša Menart, dr. Vlado Miheljak, Helena Milinković, Ivo Milovanovič, dr. Rastko Močnik, Jure Močnik, Vinko Möderndorfer, Dušan Moravec, dr. Boris A. Novak, Marjan Paternoster, Saša Petejan, dr. Jože Pirjevec, Jure Plešec, dr. Milko Poštrak, Igor Prassel, Zoran Predin, Arjan Pregl, dr. Marko Prpič, Mira Rajh, Grega Repovž, Anton Rupnik, Miran Rusjan, Jožica Sedej, Franc Sekirnik, Klara Stanič, dr. Samo Tomšič, Polona Torkar, Bojan Veselinovič, Jaša Veselinovič, dr. Boris Vezjak, Žiga Vrtačič, Miha Zadnikar, dr. Melita Zajc, dr. Marko Zajc, Tomaž Zaniuk, Vili Žvab

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.