Svetlobna gverila – peti element Ljubljane

Nasproti Hostla Celica v Ljubljani stoji velika stara rjava zgradba, ki v svojih nedrih skriva brezštevilne ustvarjalne skupine. Eno od njih vodi Katerina Mirović, steber produkcijske skupine Strip Core, ki deluje že od leta 1989. Najprej se je kolektiv ukvarjal z glasbo, grafiti in stripom. Vanj se je sčasoma prikradla tudi svetlobna umetnost, ki že 14. leto zapored zaznamuje Ljubljano.

Kako je sploh nastal festival Svetlobna gverila? 

Zamislila sem si, da bi predstavila delo Aleksandre Stratimirović, s katero sva se poznali zaradi skupnih projektov v Beogradu. Njeno delo me je zelo zanimalo, saj se je specializirala za svetlobne instalacije oziroma svetlobno umetnost. Na njeno pobudo sva se odločili, da najprej predstavimo delo skupine Transnational Lighting Detectives, ki je usmerjena v arhitekturno osvetljevanje in svetlobno oblikovanje, ne toliko v umetnost. Aleksandra je bila njena članica, mene pa je zanimalo, kako se loteva stvari. O svetlobi so v tej skupini veliko razpravljali, pripravljali so delavnice za otroke, aktivirali prebivalce mest. Ozaveščali so o pomenu svetlobe v vsakdanjem življenju, oblikovanju prostora z njo in njenem vplivu na kakovost življenja. Prvi festival, ki smo ga pripravili, smo poimenovali Detektivi svetlobe. Naslednje leto sva na festivalu dali poudarek umetniškim projektom in ga zato tudi preimenovali v Svetlobno gverilo, ki sva jo skupaj kurirali. Aleksandra je zadnja leta predvsem ambasadorka slovenskih projektov v tujini, še vedno pogosto sodeluje kot avtorica ali predstavlja programske predloge.

Da je tudi svetloba lahko umetnost, je bilo treba ljudi šele poučiti. Se je od leta 2007, odkar obstajate, zanimanje za svetlobno umetnost kaj povečalo?

Naš festival je bil eden prvih takšnih v Evropi, danes jih je že malo morje. Mesta so ugotovila, da svetlobne instalacije pritegnejo veliko občinstva. V Lyonu sicer obstaja eden najstarejših festivalov, razvil se je iz tradicije prižiganja sveč v zahvalo Mariji, da je prebivalce obvarovala pred kugo. Danes tamkajšnji festival v štirih dneh obišče več kot dva milijona obiskovalcev. Res je, da tam izvajajo velike in drage spektakle, s festivalom pa živi vse mesto, kar je seveda tudi dober posel. Zato so v velikih mestih po Evropi s tem namenom začeli najemati izvajalce ali pa objavljati razpise; umetniki pridejo in naredijo vse, oni pa jih samo financirajo. Torej mora umetnik sam poskrbeti za izvedbo, tehnično podporo in to, da bo instalacija štirinajst dni delala brez posredovanja. Pri nas naša tehnična ekipa postavlja vse.

V sklopu festivala razmišljate tudi o trajnejših instalacijah?

Za zdaj imamo tri »stalne« instalacije v Svetlobnem parku ob Gradaščici. Prva, ki smo jo tja postavili, je svetlobni kip Boštjana Drinovca, ki ravno vstopa v peto leto. Načrtovali smo, da naj bi instalacije po petih letih potovale na druge lokacije, da naredimo prostor za nove. Prvi dve leti smo vsako leto postavili novo instalacijo, zadnjo smo postavili lani. Stalne postavitve so precejšen projekt, saj morajo zdržati v vseh vremenskih okoliščinah in delati ves čas, ker jih ne moremo vseskozi popravljati. To prinese s sabo tudi dražje in kakovostnejše materiale in zahtevnejšo postavitev, saj je na primer treba v zemljo vkopati električne kable.

Verjetno je težko postavljati instalacije, ko umetnika ni zraven? Je letos zaradi epidemije na festival prišlo kaj manj tujih umetnikov, kot je bilo načrtovano?

Prišlo jih je nekoliko manj, nekateri so svoja dela res samo poslali, zraven pa priložili navodila za postavitev. To sicer ni tako nenavadna praksa. Sta pa pomemben vidik festivala tudi izmenjava zamisli in druženje, zaradi česar bi bilo bolje, če bi se ga lahko udeležili, ampak včasih pač nimamo izbire.

V Lyonu obstaja eden najstarejših festivalov, razvil se je iz tradicije prižiganja sveč v zahvalo Mariji, da je prebivalce obvarovala pred kugo.

Še kaj drugega ni potekalo po načrtu? 

Razen korone in drugega virusa, ki se mu reče desna vlada, je za nas zelo neprijetna zadeva dež. Sploh, ko gre za postavljanje instalacij. Ugotovili smo, da bi se moralo z nami pravzaprav povezati ministrstvo za kmetijstvo, ker vedno, kadar je Svetlobna gverila, močno dežuje. Tako bi mogoče lahko rešili težavo s sušo v Sloveniji. Leta 2016 nam je ob nalivu na odprtju v Botaničnem vrtu v Ljubljani vrglo ven pol elektrike. Tisto leto je bila tema festivala narava. Potrebovali smo pol ure, da smo rešili težavo. Deževalo je tako močno, da so po potkah tekli potoki. Nisem mogla verjeti, da so obiskovalci vseeno prišli. Objekti pa so kljub temu preživeli.

Torej je treba objekte dobro pripraviti za vsakršne razmere?

Objekti na tleh morajo biti zaradi različnih dejavnikov sami po sebi težki ali pa obteženi. Uporabljati je treba obstojne materiale, ne pa na primer pištole za vroče lepljenje. Ničemur ne smeta priti do živega vročina in dež. Lani smo imeli med postavitvijo okoli šest stopinj Celzija, pihalo in deževalo je ves mesec. Pred desetimi leti pa je bilo maja kar 30 stopinj. Takrat je eden od avtorjev naredil projekt iz plastike, ki jo je zlepil s pištolo za vroče lepljenje, zato je objekt kmalu razpadel in morali smo ga vsak dan popravljati, da je približno deloval. Treba je upoštevati tudi vandalizem, nekateri imajo nezadržno željo, da kaj ušpičijo ali uničijo.

Leta 2016 smo imeli na Novem trgu instalacijo, ki je ponazarjala sončni zahod. To je bila krogla s trimetrskim premerom in več kot tono teže. Neki vandali so jo hoteli ponoči zvaliti v Ljubljanico in uspelo jim jo je celo malo premakniti, kar je zelo nevarno, saj bi se lahko komu kaj zgodilo, s kroglo pa bi lahko tudi kaj poškodovali. Treba je paziti na to, kaj delaš, in da je to čim bolj trajno.

Vsako leto ima festival drugo temo. Letos je tema pet elementov. Kaj je peti element? 

Štirje temeljni elementi so v različnih filozofijah in verstvih voda, ogenj, zemlja in zrak. Peti element pa vsak pojmuje drugače, zato smo avtorjem prepustili, da ugotovijo, kaj je ta peti element, in predstavijo, kar se njim zdi, da je bistvenega pomena. Zanimal nas je subjektivni pogled na to nujnost v človekovem bivanju. Odkrili so različne stvari. Tadej Droljc je na primer z raziskovanjem zvoka ugotovil, da je bistveni element luknja. Naredil je veliko skalo, ki ima v sredini luknjo, v njej pa vidimo svetlobno igro z laserji in meglo.

Ali kateri od elementov prevladuje? 

Večkrat se je med elementi pojavil zrak, pa tudi vsi drugi osnovni elementi, za peti element pa so pogosto izbrali svetlobo. Študenti Akademije za likovno umetnost so za enega od pomembnih elementov izbrali bivališče. V električnem jašku so uredili garsonjero, katere najem stane 600 evrov, s čimer problematizirajo bivanje v Ljubljani in tukajšnje visoke najemnine. Ukvarjali so se tudi s korono in posledicami izolacije.

Se študenti najraje lotevajo aktualnih družbenih tem? Med videoprojekcijami zasledimo tudi kratke študentske filme o onesnaževanju.

Mogoče so bili najbolj neposredni in ne tako subtilni kot drugi. Pri projektih ugotavljamo, da vsi problematizirajo družbenost, ampak nekateri bolj subtilno od drugih. Na primer Valoskop Janeza Grošlja v parku pri Križankah razodeva zelo aktualno temo potovanja različnih valovanj skozi zrak in s tem spodbuja razmislek o tehnologijah, kot je 5G. Lahko ga razumemo tudi kot potovanje podatkov skozi zrak oziroma potovanje česarkoli, kar je prav tako ena od aktualnih sodobnih tem.

Martin Bricelj Baraga je za vir energije uporabil vedno bolj aktualno trajnostno sončno energijo, kajne? 

Izvirno njegova postavitev Lumitronom res deluje na sončne celice. A zaradi sence in spreminjajočega se vremena nismo mogli biti prepričani, da bodo celice čez dan nabrale dovolj energije, da bo zvečer vse delovalo polni dve uri. LED-luči res potrebujejo malo energije, vendar pri projektu uporablja tudi motorje, ti pa porabijo več energije. Projekt Aleksandre Stratimirović Podsvet prav tako načeloma deluje na sončne celice, a smo ga predelali in priklopili na javno razsvetljavo, saj bi sicer morali spremeniti lokacijo. Okolica Tromostovja je ponekod zelo senčna, nekatere postavitve pa so pod mostovi, kjer je zelo malo sončne svetlobe.

Kako izberete lokacije? Ste okoli Križank namerno ustvarili pravo malo čarobno mesto? 

Naša baza je Galerija Vžigalica in pravzaprav izhajamo iz njene okolice. Če bi imeli bazo v Fužinah, bi verjetno več delali v Fužinah. Razstavljati v središču mesta tudi pomeni, da lahko pride na ogled več ljudi. Naš javni prevoz žal ni optimalen. Hkrati je tu veliko zanimivih in različnih prostorov in od časa do časa odkrijemo še kakšnega novega. Letošnja nova lokacija je prenovljeni atrij Mestnega trga 10, ki je super in upamo, da bomo tam še kdaj gostovali, saj gre za zasebni prostor.

Tudi dimnik Stare mestne elektrarne letos uporabljate prvič?

Res je. Instalacija umetnika name: z imenom SOS_SMS letos prvič poteka na dimniku, ki ima stekleno streho, tik pod njo pa smo nastavili napravo za meglo. Tja jo je po majhnih in neudobnih stopnicah odnesel profesionalni plezalec. Za njeno delovanje moraš poslati SMS na številko, objavljeno na spletni strani, in počakati, da iz dimnika v Morsovi abecedi naprava pošlje dimne signale. Prejemnik jih mora seveda znati brati. Za tak projekt so potrebne idealne vremenske razmere, da bi bil videti tako, kot je treba. Veter oblake razpiha, dež pa jih pritisne k tlom. To je prvič, da se je umetnik ukvarjal s tem materialom in izpeljal ta performans oziroma intervencijo. Avtor in koproducent sta o projektu obvestila gasilce in policijo, da ne bi bilo nepotrebne panike in s tem tudi računov. Ne vem, koliko kratkih sporočil je prišlo pri prvih dveh ponovitvah performansa, ampak v glavnem naj bi bila ljubezenska sporočila. Pomlad letos zamuja.

Postavitev Kaje Kisilak iz kolektiva Stran 22 z naslovom Dendrofilija ne škoduje drevesom? 

Za vse smo se prej pozanimali in našli pravo rešitev. Te barve ne bodo ostale na drevesih. Podlaga za barve, ki se svetijo zaradi fluorescence, je kavčukov namaz, ki ga lahko odluščimo že s preprostim potegom. Gre za površinsko barvanje, tudi pri Snagi so nam povedali, da tak površinski poseg ne škoduje drevesu.

Letos je bilo kar nekaj dogodkov povezanih z zvokom. Je bilo tako tudi v preteklosti? 

Leta 2011 je bil zvok glavna tema. Zvočni projekti so prisotni, a jih ne spodbujamo, ker smo potem zelo omejeni z lokacijo. Na vrtu Križank zvok ni težava, ker tam nihče ne živi. Ne moremo pa si privoščiti zvoka na spodnjem delu Novega trga, da ne bi motili prebivalcev.

Top 10 letošnje Svetlobne gverile:

01 SOS_ SMS – name: (dimnik Stare mestne elektrarne)

02 It’s raining light – Circus Lumineszenz (park Zvezda)

03 Frekvence (svetlobni kvant) – Nicolas Bernier (Galerija Vžigalica)

04 Platonova telesa – Laboratorij Svetlobne gverile (Mestni trg 10, v atriju)

05 Podsvet/Underworld – Aleksandra Stratimirović (nabrežje Ljubljanice pri Šuštarskem mostu)

06 Dendrofilija – Kaja Kisilak (Stran 22) (park ob Križankah)

07 Lumitronom – Martin Bricelj Baraga (vrt pri Križevniški cerkvi)

08 Valoskop – Janez Grošelj (park pri Križankah)

09 Luknja – Tadej Droljc (Galerija Vžigalica)

10 Pre-pih – Doroteja Erhatič (Križevniška ulica)