Ker so izražali svojo voljo in nezadovoljstvo

Prejšnji teden je igralec in režiser Primož Ekart javno pojasnil okoliščine pregona, ki ga zoper njega izvajata policija in zdravstveni inšpektorat, ker se udeležuje protestov. Zoper njega so uvedli postopek zaradi prekrška s predpisano globo od 400 do 4000 evrov. Na policiji sploh ne skrivajo, da so ga izbrali za tarčo, ker je javno prepoznaven in so ga lahko identificirali, ne da bi opravili uradni identifikacijski postopek. Zdaj so se oglasili še drugi prepoznavni obrazi predvsem iz kulturniških vrst, ki jih je doletelo isto.

Med drugim je zdravstveni inšpektorat na pobudo policije začel postopek zaradi prekrška zoper igralko Katarino Stegnar, kulturnega delavca Miho Zadnikarja, igralko Drago Potočnjak, režiserja Jašo Jenulla, ustvarjalce Protestivala, umetnostno zgodovinarko Petjo Grafenauer …

Iz »obvestila kršitelju, da se izjasni o okoliščinah prekrška«, ki ga je Grafenauerjeva prejela od zdravstvenega inšpektorata, izhaja isto, kot je izhajalo iz podobnega obvestila, ki ga je prejel Primož Ekart. Pri tem domnevnem kršitelju policija sploh ni opravila identifikacijskega postopka na katerem izmed protestov, kot je prvotno trdila. Dovolj je bilo, da so ga policisti »prepoznali« na daleč. Grafenauerjeve pa niti niso prepoznali na kraju samem, pač pa, kot piše v obvestilu o prekršku, »pri pregledu informativne oddaje 24ur in z nadaljnjim zbiranjem obvestil, s pregledom policijskih evidenc in evidence eRISK …«

Policija in zdravstveni inšpektorat ne preganjata protestnikov le zato, ker kršijo prepoved zbiranja, pač pa tudi zato, ker izražajo svojo voljo in nezadovoljstvo.

Čeprav so na policiji donedavna skušali skrivati, da prepoznavo protestnikov opravljajo na podlagi videoposnetkov in fotografij, primer Grafenauer razkriva, da niti tega ne skrivajo več, čeprav je informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik v zadnjem času večkrat jasno poudarila, da lahko policija uporablja prepoznavo in obdelavo videoposnetkov in fotografij le, če gre za sum storitve kaznivega dejanja, ne pa za prekršek. Policija sme obdelovati fotografije in posnetke posameznikov »le v primeru pregona kaznivih dejanj, poleg tega pa se terja tudi spoštovanje strogega načela sorazmernosti«, je že aprila letos, ko je notranji minister Aleš Hojs od policije zahteval, da protestnike obravnava kot storilce kaznivih dejanj in jih zato identificira na podlagi posnetkov in fotografij, pojasnila informacijska pooblaščenka. Nikakor policija tega ne sme početi, ko gre za postopek o prekršku in identifikacijo domnevnih storilcev prekrškov. Identifikacijo pri teh lahko policija opravi zgolj na kraju samem.

Glede tega ni mogoča primerjava s posnetki pri ugotavljanju hitrosti vožnje avtomobilov, ki jih policija opravi s stacionarnimi ali premičnimi radarji. Avtomobili imajo na zunaj vidno registrsko oznako. Fizičnim osebam pa za zdaj, hvala bogu, še ni treba na obleki nositi pripete enotne matične številke občana ali kake druge identifikacijske oznake. Policija sicer počne točno to, bere »identifikacijske« oznake, ki »izdajajo« identiteto nekaterih ljudi, v obliki njihovega (prepoznavnega) obraza.

Iz obvestila o začetku postopka zaradi storitve prekrška, ki ga je prejela Grafenauerjeva, pa izhaja še nekaj dodatno skrb zbujajočega. Pravi razlogi, zaradi katerih pristojni državni organi po nareku vlade in notranjega ministrstva preganjajo protestnike. Zaradi kršitev prepovedi zbiranja za potrebe preprečitve širjenja virusa, kot uradno trdijo? Tudi. A sploh ne zgolj zato. Policisti so ugotovili, da je umetnostna zgodovinarka storila prekršek po 39. členu zakona o nalezljivih boleznih, »saj ste se zadrževali na mestu neprijavljenega shoda, kjer se je zbralo več kot 200 ljudi, izražalo svojo voljo in nezadovoljstvo, kljub dejstvu, da je bilo zbiranje na javnih krajih začasno omejeno«.

Petja Grafenauer in drugi znani obrazi iz javnega življenja torej po mnenju oblasti, ki jo v tem primeru predstavljata policija in zdravstveni inšpektorat, domnevnega prekrška niso storili zgolj z zbiranjem na javnem kraju, kar bolj ali manj ostro prepovedujejo vsak teden spreminjajoči se vladni odloki. Pač pa tudi s tem, da so na javnem kraju javno izrazili svojo voljo in nezadovoljstvo nad ravnanjem vladajoče politike. To pa v praksi pomeni, da je v prekršku vsak, ki se udeleži protivladnih protestov, ne glede na to, ali upošteva vse omejitve iz nabora epidemioloških ukrepov, saj z udeležbo na protestu očitno zakrivi prepovedano ravnanje – izražanje »svoje volje in nezadovoljstva«.

Pravno pomoč protestnikom že dlje zagotavlja celjski odvetnik Boštjan Verstovšek, pa tudi vedno več drugih odvetnikov, ki se doslej niso javno izpostavili.