Kako je COVID-19 vplival na obiskovanje kulturnih dogodkov?

Anketa je potekala med 10. in 28. junijem, temelji pa na odgovorih 2207 sodelujočih

Znani so rezultati ankete o vplivu COVID-19 na obiskovanje kulturnih dogodkov v Slovenij, ki so jo organizatorji kulturnih dogodkov pripravili v sodelovanju s strokovnjaki s področja statistike Rezultati kažejo, da so vprašani pogrešali kulturne dogodke v času zaprtja kulturnih prizorišč. Ćimprej si želijo spet obiskovati kulturne dogodke, če bodo organizatorji poskrbeli za njihovo varnost in dobro počutje.

Anketa, ki je bila izvedena na pobudo Kina Šiška in Gledališča Glej v sodelovanju s posamezniki s področja kulture, so bili producenti kulturnih dogodkov med prvimi, ki so jih prizadele marca razglašene izredne razmere zaradi epidemije novega koronavirusa. Zaradi zaprtja prizorišč dogodkov v živo ni bilo mogoče izvajati in obiskovati, tudi v tem trenutku pa je organizacija kulturnih dogodkov negotova.

Z anketo so želeli prepoznati ključne vidike za obiskovanje kulturnih dogodkov po delni sprostitvi ukrepov za zajezitev novega koronavirusa. Zanimalo jih je, katere ukrepe so obiskovalci pripravljeni upoštevati ob obiskovanju dogodkov oziroma želijo, da jih zagotovijo organizatorji, ter kakšen odnos imajo do alternativnih, najpogosteje spletnih, oblik izvajanja kulturnih aktivnosti.

Anketa je na spletu potekala med 10. in 28. junijem, analiza rezultatov pa temelji na odgovorih 2207 sodelujočih. Prvi zaključki so, kot so zapisali, spodbudni. Kar 76,13 odstotka vprašanih je pogrešalo oziroma zelo pogrešalo obiskovanje kulturnih dogodkov v času zaprtja kulturnih prizorišč.

Anketa je pokazala še, da splet predstavlja velik potencial za producente ter da hkrati kulturni dogodki v živo po mnenju anketirancev niso nadomestljivi s spletno ponudbo, dala pa je tudi vpogled v določanje cen spletnega prenosa po področjih.

Kar 76,13 % vprašanih je pogrešalo oziroma zelo pogrešalo obiskovanje kulturnih dogodkov v času zaprtja kulturnih prizorišč.

V času epidemije je na spletu vsebine domačih kulturnih organizacij občasno, pogosto oziroma zelo pogosto spremljalo 63,7 odstotka anketiranih. Spletne vsebine tujih kulturnih organizacij je občasno, pogosto oziroma zelo pogosto spremljalo 43,42 odstotka, okrog 14 odstotkov vprašanih pa si je občasno, pogosto ali zelo pogosto ogledalo plačljive kulturne vsebine na spletu. Kar 60,11 odstotka vprašanih je v času epidemije povečalo spremljanje kulturnih vsebin na spletu v primerjavi z obdobjem pred epidemijo.

Pokazalo se je tudi, da bi večina anketiranih dogodke raje spremljala v živo kot na spletu. Kar 87,95 odstotka vprašanih se strinja s trditvijo, da kulturne vsebine na spletu ne morejo nadomestiti dogodkov v živo.

Za ogled spletnega prenosa kulturnih vsebin je pripravljenih plačati 33,15 odstotka anketiranih, 29,63 odstotka jih ni pripravljeno plačati, neodločenih pa je 37,22 odstotka.

O tem, kdaj so se pripravljeni vrniti na kulturna prizorišča, je pri vseh kategorijah prevladoval odgovor, da takoj in brez zadržkov - od največ, 88,60 odstotka pri gledališču oziroma performativnih umetnostih na prostem do najmanj, 63,74 odstotka pri kategoriji delavnic.

Od organizatorjev anketiranci med drugim pričakujejo obiskovalcem prijazno okolje, možnost rezervacije vstopnice pred prireditvijo in s strani organizatorja zagotovljeno varno vedenje obiskovalcev.

Izvedbo ankete so finančno podprli Kino Šiška, Gledališče Glej, Center za kreativnost in Slovensko mladinsko gledališče.