Muskovi kiborgi

Ambiciozne vizije Elona Muska – prvega moža podjetja Tesla, »ki želi umreti na Marsu, a ne ob pristanku« – ne poznajo meja. Po njegovi zaslugi bo morda človeštvo prebivalo na Marsu, avtomobili ne bodo več potrebovali voznikov, hromi bodo shodili, slepi bodo spregledali, skratka: Musk bo človeštvo odrešil trpljenja. Ali pa ne. Pri njegovih napovedih revolucionarnih tehnoloških inovacij nikoli ni povsem jasno, ali gre za pretirano podjetne, prazne obljube, ali pa za načrte z dejanskimi zmožnostmi za uresničitev. Ena takšnih napovedi, pri kateri smo lahko precej skeptični, je tehnologija, ki jo razvija Muskovo podjetje Neuralink. Gre za nevrotehnološko podjetje, v katero je Musk vložil 100 milijonov ameriških dolarjev, njegovo poslanstvo pa je že vse od ustanovitve leta 2016 zavito v oblak skrivnosti. Prejšnji teden ga je Musk – vsaj delno – predstavil javnosti, nadaljnje podrobnosti sledijo konec meseca. V grobem naj bi šlo za napredni vsadek v naših možganih oziroma, po Muskovih besedah, za »vmesnik med možgani in računalnikom, ki bo človeku omogočal, da ostane v koraku s časom z napredno umetno inteligenco«.

Pri tem ima Musk v mislih napredno, ultrapametno umetno inteligenco, za katero je prepričan, da je tako rekoč za vogalom. Ko razmišlja o razvoju umetne inteligence, je precej pesimističen, saj predvideva scenarij, ki močno spominja na znanstvenofantastične uspešnice, kot sta Terminator in Matrica: meni namreč, da je umetna inteligenca »eksistenčna grožnja« za človeštvo, da lahko stroji sčasoma prevladajo, da bomo ljudje v odnosu z umetno inteligenco sčasoma v podrejenem položaju. Musk torej trepeta, da nas bodo stroji obravnavali tako, kot mi danes obravnavamo domače živali. »Ideja biti hišni ljubljenček mi ni všeč, ampak kaj je rešitev?« se vpraša. In nadaljuje: »Ena od najboljših rešitev je ta, da ljudem dodamo plast umetne inteligence.« Musk je v nedavni izjavi, ki zveni kot citat antagonista iz kakšnega distopičnega romana, rekel, da »tudi v najbolj benignem scenariju že zaostajamo za umetno inteligenco. Kako torej ujeti vlak? Če jih ne moreš premagati, se jim pridruži.«

Neuralink naj bi čip v možgane vstavil s pomočjo robota, katerega delovanje bežno spominja na šivalni stroj. Globoko v možgane nam skozi luknjo v lobanji pod nadzorom nevrokirurga vsadi žičke, tanjše od las. Napredni čip naj bi pobiral signale iz človeških možganov in jih prevajal v kodo, ki jo lahko bere in razume računalnik. Če bo nevronski vmesnik resnično nabiral informacije iz velikega števila možganskih celic in jih brezžično posredoval računalniku, bo to izjemno velik korak pri boljšem razumevanju tega, kako pravzaprav delujejo možgani.

Neuralink naj bi že imel za sabo uspešne preizkuse na miših, podganah in celo opicah. »Opica je računalnik uspešno nadzirala s svojimi možgani,« pravi Musk. Številni znanstveniki sicer opozarjajo, da poskusi na živalih morda ne bodo enako uspešni, ko bo šlo za človeške možgane. Eksperimente na ljudeh naj bi Neuralink začel izvajati že letos, a mu je načrte prekrižala pandemija koronavirusne bolezni, prav tako pa za tako kočljive poskuse še nima dovoljenja ameriške uprave za hrano in zdravila (FDA).

Z mislimi naj bi nadzirali računalnike, zdravili bi duševne motnje in nevrološke bolezni, hromi bi shodili, slepi spregledali, ljudje bi se med seboj sporazumevali telepatsko.

Zmožnost tovrstne tehnologije, kot obljublja Musk, naj bi bila neizmerna: z mislimi bi lahko nadzirali računalnike in visokotehnološke proteze, s pomočjo Neuralinka bi lahko razumeli in zdravili duševne motnje in nevrološke bolezni, hromi – ti naj bi bili prvi, na katerih bo podjetje Neuralink izvajalo testiranje na ljudeh – pa naj bi s pomočjo Neuralinka lahko shodili. To seveda še ni vse: za piko na i naj bi čip omogočal tudi neposredno pretakanje glasbe v naše možgane in tako odstranil potrebo po slušalkah ali zvočnikih. Najnovejšim uspešnicam bomo lahko prisluhnili brez pomoči ušes: zvočni posnetki se bodo magično prežarčili v naše glave. Držimo pesti, da Muskova platforma za pretakanje glasbe v možgane ne bo vključevala oglasov.

Musk med drugim obljublja tudi, da bomo lahko s pomočjo futurističnega vsadka med seboj komunicirali telepatsko: brez besed, z branjem misli. Suvereno je izjavil, da bo verbalna komunikacija morda že v naslednjih desetih letih postala stvar  preteklosti: »Ne bo nam treba govoriti, sposobni bomo komunicirati izjemno hitro in mnogo preciznejše.« Lansko poročilo ugledne znanstvene ustanove The Royal Society trdi, da verjetnost tovrstnega potenciala nevronskih vmesnikov vsaj teoretično ni popolnoma za lase privlečena. »Ljudje bi lahko do neke mere postali telepati in bi se lahko pogovarjali ne le brez govorjenja, temveč tudi brez besed, na neverbalni ravni: dostop do misli drugih bi potekal na konceptualni ravni. To bi lahko omogočilo višjo raven sodelovanja in globinsko komunikacijo brez primere,« so v poročilu zapisali britanski znanstveniki. Poročilo se osredotoča tudi na etične pomisleke in opozarja na nevarnosti, ki jih lahko prinese tovrstna tehnologija: če pristane v napačnih rokah, lahko zaradi svojih lastnosti postane nadzorno orodje in omogoči vdiranje v zasebnost. »Če bo razvoj te tehnologije narekovala peščica podjetij, bodo lahko nekomercialne aplikacije te tehnologije zapostavljene,« pravijo znanstveniki iz The Royal Society in britansko vlado pozivajo, naj sproži preiskavo razvijanja nevronskih vmesnikov in tako poskrbi, da bo razvoj tehnologije potekal v dobrobit človeštva.

Čeprav znanstveno poročilo torej deloma potrjuje nekatere Muskove trditve, je veliko znanstvenikov glede nekaterih zamisli v zvezi z nevronskimi vmesniki močno v dvomih. Med skeptiki je tudi filozof in lingvist Noam Chomsky, eden najbolj znanih sodobnih mislecev. Uporabo možganskih vmesnikov za razumevanje in zdravljenje motoričnih okvar sicer pozdravlja, a trdi, da so dolgoročni cilji te tehnologije, torej telepatsko sporazumevanje in branje misli, nemogoči. Razvoj tehnologije, ki bi znala interpretirati, kaj mislimo, po njegovem mnenju ni mogoč, saj je naše znanje na tem področju izjemno omejeno. »Ne poznamo niti dobre definicije, kaj misel sploh je,« pravi in dodaja, da »sodobna tehnologija ni še niti približno dovolj napredna, da bi lahko brala in interpretirala misli«.

Ko so Muska vprašali, ali bi Neuralink lahko zdravil depresijo in zasvojenost, je suvereno odgovoril z »da« in dodal, da je to »hkrati izjemno in strašljivo. Vse, kar smo kadarkoli čutili ali mislili, so električni signali. Zgodnje vesolje je bila le juha kvarkov in leptonov. Kako je lahko tako zelo majhen delček vesolja o sebi začel misliti kot o čutečem bitju?« Muskova tehnologija naj bi torej omogočala razumevanje in zdravljenje različnih nevroloških motenj: v naslednjih dvajsetih letih naj bi se uveljavila kot vodilno orodje za zdravljenje Alzheimerjeve in Parkinsonove bolezni, epilepsije, posledic možganskih kapi ter depresije, dolgoročno pa naj bi ljudem omogočila, da lahko naredimo »logičen korak v evoluciji« in tako tekmujemo z umetno inteligenco.

Za piko na i naj bi čip omogočal tudi neposredno pretakanje glasbe v naše možgane in tako odstranil potrebo po slušalkah in zvočnikih.

Tehnologija, ki jo razvija Neuralink, marsikomu deluje kot znanstvenofantastični koncept, ki nima pravega potenciala za uresničitev, a kot je povedal Christofer Toumazau, profesor inženirstva na Imperial Collegeu v Londonu, »so nevronski vmesniki danes tako nepredstavljivi, kot so bili pametni telefoni pred nekaj desetletji«.

Tehnološke spremembe in izboljšave, ki jih obljublja Musk, je treba jemati z rezervo: številne njegove napovedi se niso uresničile in se morda tudi nikoli ne bodo, hkrati pa Musk velja za razvpitega zamudnika rokov, ki si jih samozavestno postavlja sam. Napovedal je denimo floto samovozečih avtomobilov, ki naj bi do konca lanskega leta vozili po cestah vsega sveta, a načrt je padel v vodo. Napovedal je neprebojna stekla Teslovega cybertrucka, ki so se na predstavitvi vozila sramotno raztreščila, ko je vanje nekdo na Muskovo pobudo zalučal kovinsko kroglo. Napovedal je stroje, ki bodo izdelovali druge stroje brez posega človeške roke, a je pozneje priznal, da je bila »ekscesna avtomatizacija napaka«, in dodal, da so »ljudje podcenjeni«. Napovedal je cenejši model Teslovega avtomobila, ki naj bi stal 35.000 ameriških dolarjev, a se je potem opravičil, da bi tako nizka cena vozila podjetje pahnila v bankrot. Napovedal je tranzitni sistem prihodnosti, v katerem bi kapsule na električni pogon švigale po podzemnih predorih, a tudi ta zamisel je še izjemno daleč od uresničitve. Vse to in še marsikatera druga prazna obljuba razvpitega podjetnika poraja številne dvome o naprednem čipu, ki se bo povezal z možgani, omogočil sožitje med umetno inteligenco in človekom ter tako naredil naslednji korak v evoluciji. A pustimo se presenetiti. Naslednja porcija informacij o tem, kako naj bi nevronski vmesniki delovali, je napovedana za 28. avgust.