»Vemo, kakšna družba si želimo biti?«

Vse se začne z vključenostjo javnosti v procese odločanja o porabi denarja. In morda se nam je zdelo, da se že malo premikamo v pravo smer, a epidemija je vse spet speljala v stare tirnice.

Mag. Ajda Pistotnik, politologinja, se ukvarja z družbenim vidikom financ in ekonomijo dolga. Že odkar je bivala v Københavnu, jo zanimajo vprašanja, ki onemogočajo ali pa pospešujejo družbeno blaginjo – ideje, prakse in strategije platforme Odrasti. Odrast je sicer gibanje, ki opominja, da je neskončna rast na končnem planetu nemogoča in da je treba morebitni odgovor iskati onkraj kapitalizma. Beseda »décroissance« (od-rast) se je v francoščini prvič pojavila že leta 1973 pri Andréju Gorzu, enem od začetnikov politične ekologije. Tako se je tudi začel razvoj tega diskurza. Koncept se je iz Francije razširil v Španijo, Italijo, Švico, pred izbruhom korone pa je postajal vse bolj javno prepoznaven. Koronavirus je seveda svet obrnil na glavo.

Kot neodvisna strokovnjakinja za proračun ste sodelovali pri raziskavi o načinu oblikovanja proračunskih dokumentov, ki se je hkrati izvajala v 117 državah. Ena od ugotovitev je bila, da Slovenija na področju sodelovanja javnosti pri oblikovanju in nadzoru proračuna izjemno zaostaja.

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.

Spletna Mladina na Facebooku

@SpletnaMladina na Twitterju

»Vemo, kakšna družba si želimo biti?«

Vse se začne z vključenostjo javnosti v procese odločanja o porabi denarja. In morda se nam je zdelo, da se že malo premikamo v pravo smer, a epidemija je vse spet speljala v stare tirnice.

Zakup člankov

Sorodni članki