Nezaželena kultura

V Ljubljani zmanjkuje prostora za kulturno in umetniško produkcijo. Potem ko so morali raznoliki ljubljanski kulturniki in umetniki zapustiti prostore na Kersnikovi 4, v nekdanji Tobačni tovarni in nekaterih drugih stavbah, v katerih so delovali, zdaj iz ateljeja izseljujejo še vsestransko umetnico Emo Kugler, prejemnico nagrade Prešernovega sklada in zlate ptice.

Delovni prostor si je junija 2010 uredila v stari zapuščeni hali, v kateri še danes ponekod ob deževju pušča, okna ne tesnijo, stranišča pa sploh ni. Režiserka, videastka, performerka in kostumografinja je bila postavljena pred dejstvo, da se mora do 31. avgusta izseliti, če ne misli po novem plačevati 1500 evrov najemnine. Kot pravi sama: »Profitne najemnine tu ne more biti, saj gre za razpadajoč objekt, to je absurdna cena. Hala je spomeniško zavarovana, tako da sem, ko so mi rekli, da bi morala plačevati še vzdrževalne stroške, rekla ne. Če je objekt spomeniško zavarovan, ker sem fizična oseba, sploh ne smem vlagati vanj, saj je v državni lasti. Kakršnokoli poseganje v ta prostor bi moralo biti pod drobnogledom restavratorjev, torej govorimo o milijonih. Tako, da gre za kup nesmislov.«

Želje po novi namembnosti prostora in njegovi večji dobičkonosnosti naj bi se bile po mnenju Eme Kugler pojavile s prihodom novega direktorja Železniškega muzeja Saše Komeričkega, ki je položaj zasedel novembra lani. Muzej, ki je v lasti Slovenskih železnic, si lasti zdaj že skoraj nekdanji atelje Eme Kugler. Pred podpisom pogodbe junija je bila umetnica v prostoru pol leta brez pogodbe in zato v strahu pred deložacijo. Novo ceno so po njenem mnenju postavili, »ker so vedeli, da je ne morem plačati in da je nesmiselna«.

Ker gre za širši pojav – lastniki takšnih in drugačnih nepremičnin želijo najemnike čim bolj oskubsti, s tem najedajo ljubljansko kulturo, kulturni delavci pa skoraj nimajo več prostora za delovanje in ustvarjanje – se je na spletu v podporo Emi Kugler pojavila peticija, ki jo je podpisalo več kot 600 posameznikov. Besedilo peticije opozarja na njeno dosedanje delo, med drugim je ustvarila tudi pet celovečernih filmov, zadnji od njih (Človek s senco) je na lanskem Festivalu slovenskega filma prejel nagrado vesna za najizvirnejše eksperimentalno delo. To je bila sicer že režiserkina sedma nagrada.

Društvo slovenskih režiserjev pa je opozorilo, da gre tudi za letošnjo nagrajenko Franceta Štiglica za življenjsko delo in da zdaj »ustvarjalke in ustvarjalci, ki že tako delujejo na robu, izgubljajo osnovne možnosti za delo. Skrajni čas je, da se odločevalci do tega problema opredelijo.« Lastniki prostorov »Stare strugane« v sklopu Železniškega muzeja, torej Slovenske železnice, na vprašanje, zakaj so se odločili za to potezo, do zaključka redakcije niso odgovorili.