Prekrita umetnina

Zakaj Vila Bled fresko Slavka Pengova skriva za zaveso?

Prejšnji četrtek je Slovenijo za šest ur obiskal ameriški državni sekretar Mike Pompeo in večino časa preživel v Vili Bled, nekdanjem protokolarnem objektu, danes hotelu s štirimi zvezdicami z idiličnim razgledom na jezero in otok sredi njega. Nekaj dni kasneje, v nedeljo, je prav tja prispela umetnostna zgodovinarka in predavateljica na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje dr. Petja Grafenauer in želela sinu pokazati to čudovito poslopje in njegovo opremo, ki si jo večinoma lahko ogledajo le hotelski gostje. Žal mu tisti dan največje umetnine, kar 56-metrske freske pod stropom največje dvorane, kjer je Slavko Pengov leta 1947 prikazal narodnoosvobodilni boj jugoslovanskih narodov, osvoboditev in obnovo domovine, ni mogla pokazati. Na njeno veliko presenečenje jo je v celoti prekrivala zavesa. Na poizvedovanje, zakaj je umetnina prekrita, je dobila neformalen odgovor, da je zavesa prek nje razprostrta še od Pompeovega obiska in jo bodo umaknili v ponedeljek, kar se je potem tudi zgodilo.

Je bila umetnina res zakrita zaradi obiska ameriškega državnega sekretarja? In če to drži, zakaj? Na Javnem gospodarskem zavodu Brdo, ki upravlja Vilo Bled, so potrdili, da je fresko za konec tedna prekrivala zavesa, vendar so hkrati zagotovili, da nikakor ne zaradi Mika Pompea, ki v to dvorano sploh ni vstopil, razlog tiči drugje. Vila Bled gosti veliko porok in tako rekoč pri vseh želijo organizatorji izkoristiti možnost prekritja freske z zaveso, ki jo ponujajo že nekaj let. Tako tudi, če je poroka na prostem, dvorano pripravijo, če bi deževalo. Ker pa je zaveso težko regulirati, saj jo je treba premikati ročno in z uporabo lestve, za kar potrebujejo približno eno uro, pogosto ostane nameščena vse do začetka naslednjega tedna ali pa do druge prireditve. Tako je bilo tudi v času Pompeovega obiska, pravi predstavnica za stike z javnostmi Maja Bertoncelj.

A vendarle – tudi pomemben del programa ob Pompeovem obisku je potekal na prostem. Tisti večer so bile na severu države napovedane padavine. Tako ne bi presenetilo, če bi bila dvorana vendarle pripravljena za Pompea in bi bila freska prekrita zaradi njegovega obiska. Glede na odnos sedanje oblasti do umetnosti (ki to deli na pravo in nepravo) in zgodovine (ki jo želi napisati v skladu s svojim razumevanjem) bi bilo prekritje freske, ki jo je naročila povojna oblast, zanjo celo zelo prikladno, četudi je bil slikar Pengov dedek zunanjega ministra Anžeta Logarja. Kajti ne pozabimo, Pompeov gostitelj Janez Janša je zgodovino vile vključil v svoj govor v negativnem kontekstu, češ da je »služila slovenski komunistični eliti, medtem ko smo bili drugi v zaporih njenega režima«.

Vila je bila nekoč res poletna rezidenca jugoslovanskega predsednika Tita, tam se je sestajal z najpomembnejšimi voditelji tistega časa. Če želimo ali ne, je to del naše zgodovine. Tako, kot je del naše zgodovine in umetnosti opus slikarja Slavka Pengova, mojstra stenskih poslikav in Prešernovega nagrajenca. Res je, da je poslikava v Vili Bled, ki med drugim prikazuje bitki pri Sutjeski in Neretvi, bolj eksplicitna od njegove še bolj znane in še večje freske o zgodovini Slovencev, ki od leta 1958 krasi avlo slovenskega parlamenta, vendar obe veljata za pomembni umetniški deli. »V umetnostnozgodovinski stroki socrealizem ni bil cenjen, a ima vendar veliko historično, v nekaterih delih pa tudi likovno vrednost. Obe Pengovovi freski veljata za pomemben primer monumentalnega povojnega freskantstva,« pravi dr. Petja Grafenauer. Tega bi se morali zavedati tudi tisti, ki se odločijo za poroko v Vili Bled in se bojijo, da bi jim freska skazila spominske fotografije.

Zato ključno vprašanje ni, zakaj je bila freska v času Pompeovega obiska prekrita. Ključno vprašanje je, zakaj v hotelu, prežetem z zgodovino in umetnostjo, sploh obstaja možnost prekritja tega dela z zaveso.