Varuh: Policija očitno presegla svoja pooblastila

Že kmalu po prvih protivladnih protestih je policija uporabila nekatere sporne metode. Hitela je s postavljanjem ograj in omejevanjem gibanja, ki ni bilo videti utemeljeno, z vlečenjem transparentov iz rok protestnikov, izdajanjem glob zaradi domnevnih najrazličnejših prekrškov, kot je risanje s kredo po tleh, ter z uvedbo predkazenskih postopkov zoper protestnike, ki so v rokah držali transparent z napisom Smrt janšizmu.

Med petkovimi protesti izstopa 19. junij. To je bil namreč dan, ko je policija ogradila Trg republike in poskušala preprečiti demonstrantom protest pred parlamentom, za povrh vsega pa je na tisti dan policija že v urah pred dogodkom po bližnjih in tudi precej oddaljenih ulicah glavnega mesta začela iskati, ustavljati in zadrževati posameznike, ki naj bi se po njihovem mnenju udeležili protesta, zaradi česar je prišlo do več sporov z občani.

Sočasno se je na izpraznjeni Trg republike posedlo nekaj vidnih kulturnikov, ki so v znak nasprotovanja doslej nevideni policijski represiji na glas brali ustavo. Policija se je odzvala izjemno represivno. Protestnike je začela odstranjevati izpred parlamenta, drugega za drugim jih je odnesla s prizorišča, četudi za to ni bilo utemeljenih razlogov, saj so protestniki vzdrževali razdaljo. Ljudje naj pred parlamentom ne bi smeli biti le zato, ker je policija tako odločila. A to ne gre tako.

Ministrstvo za notranje zadeve, njihov direktorat za policijo, ki je bil v preteklosti pogosto kritičen do policijskih postopkov, napak pri delu ni zaznal. Po njihovem mnenju je policija ves čas ravnala zakonito. Policisti naj bi občane popisovali na podlagi četrte alineje prvega odstavka 40. člena zakona o policijskih pooblastilih, ki govori o tem, da smejo policisti ugotavljati identiteto osebe, »ki z obnašanjem, ravnanjem ali zadrževanjem na določenem kraju ali ob določenem času vzbuja sum, da bo storila, izvršuje, ali je storila kaznivo dejanje ali prekršek« in druge alineje prvega odstavka 40. člena, ki govori o tem, da smejo policisti »ugotavljati identiteto osebe, ki vstopa v območje, kraj, prostor, objekt ali okoliš, na katerem je prepovedano ali omejeno gibanje, ali se tam nahaja,« so ponavljali na notranjem ministrstvu. Zato pa so ravnanje policije ob petkovih protestih na lastno pobudo pod lupo vzeli pri varuhu človekovih pravic, kjer so zaključno poročilo objavili ta teden. Pri varuhu so prišli do malce drugačnih ugotovitev. Na ministrstvu za notranje zadeve po njihovi presoji niso znali pojasniti, zakaj so bili posamezniki, ki so se znašli v policijskih postopkih, sumljivi. Stališče varuha je, da bi policija pred takšnim ravnanjem morala razpolagati s konkretnimi, »konkretiziranimi« sumi, da bo določena oseba izvršila, izvršuje ali je izvršila kaznivo dejanje ali prekršek:

»Varuh namreč meni, da okoliščine, kot so (zgolj) pomikanje v smeri protestnega shoda, (zgolj) zadrževanje na kraju protestnega shoda v času neposredno pred oziroma med protestnim shodom, niso takšne, ki bi zadostile razlogu za sum in tako obstoju pogojev za izvršitev identifikacijskega postopka,« so zapisali. Varuh je tako podvomil o upravičenosti policijskega ravnanja ob protestih in zapisal, da je pri policijskem ravnanju lahko prišlo do odklona od načela sorazmernosti in do prekomernega posega v pravico do varstva zasebnosti in osebnostnih pravic.

Policija je torej ob političnih protestih, ki se jih je udeležilo več tisoč ljudi, presegla svoja pooblastila. Očitek je dejansko hud, bo za to kdo odgovarjal?