Jahta za reševanje beguncev

Kako je Banksyjeva reševalna misija v le nekaj dneh razkrila nehumanost Evropske unije

Verjetno se lahko le Banksyju, najslavnejšemu grafitarju na svetu, čigar poslikave so vedno deležne medijske pozornosti, zahvalimo, da se minuli konec tedna drama, ki se je dogajala na 31-metrski jahti Louise Michel, ni sprevrgla v tragedijo.

Jahto je Banksy pred časom odkupil od francoskih oblasti, jo poslikal v svojem prepoznavnem slogu in izročil v uporabo aktivistom, ki afriške begunce na poti v boljši jutri rešujejo iz razpadajočih, tonečih plovil sredi Sredozemskega morja in s tem pred zanesljivo smrtjo. Misijo torej financira Banksy, vodi jo izkušena aktivistka, kapitanka Pia Klemp, zanjo pa smo izvedeli šele prejšnji četrtek, ko je posadka že rešila prvih 89 ljudi. Kmalu zatem je Louis Michel, ker je bila najbližje plovilo, pomagala tudi ljudem na potapljajočem se gumenjaku in nenadoma se jih je na jahti, ki ima desetčlansko posadko in zmore težo 120 ljudi, gnetlo 219 – skoraj enkrat preveč. Plovilo ni bilo več varno, lahko bi se potopilo. A pomagal mu ni nihče. Sobotni klic v sili je več ur ostal neuslišan. Odzvale se niso ne malteške (ladja je bila na območju malteške mornarice) ne bližnje italijanske oblasti.

Šele po tem, ko je posadka za takojšnjo pomoč zaprosila prek Twitterja in je sledil bliskovit medijski odziv, večidel prav zaradi Banksyjeve vpletenosti, se je odzvala italijanska obalna straža, menda na prošnjo malteške mornarice, in prevzela 49 najranljivejših beguncev. Druge so prekrcali na humanitarno ladjo SeaWatch4, skupno 353 beguncem z njenega krova pa so zatočišče ponudili šele v torek v Palermu.

Zaplet je razkril tisto, kar je znano že dolgo: kako nehumano Evropska unija ravna pri reševanju beguncev, ki se odpravijo na tvegano pot po morju med Severno Afriko in Evropo. Ladje nevladnih organizacij dobesedno pokajo po šivih in ostajajo prenatrpane predolgo, a prav te ladje begunce rešujejo, ker Evropska unija glede tega ne stori dovolj, še najraje bi videla, da bi vsa plovila že v libijskem morju prestregle tamkajšnje oblasti. Te naj bi letos po podatkih Mednarodne organizacije za migracije vrnile že 7600 beguncev, njihova usoda pa je skrb zbujajoča: v libijskih taboriščih jih trpinčijo, posiljujejo, prodajajo milicam. Prav zato je eden od namenov jahte Louise Michel, ki je manjša, a hitrejša od drugih civilnih reševalnih plovil, da bi begunce dosegla pred libijsko »obalno stražo«.

Banksy že dolgo ni le grafitar, je vpliven politični aktivist, ki se z angažiranimi poslikavami bori proti vojnam, potrošništvu, kapitalizmu, revščini, dvoličnosti. Beguncem, ki prihajajo v Evropo, je zadnja leta posvetil precej poslikav, podpira tudi gibanje Black lives matter (Življenje temnopoltih šteje), nakup jahte Louise Michel, poimenovane po znani francoski anarhistki, pa je pospremil z geslom: »Življenje vsakega temnopoltega šteje.« Pio Klemp je, kot je ta dejala za Guardian, za kapitanko izbral zato, ker reševanja ne vidi »kot humanitarne akcije, temveč kot del boja proti fašizmu«.