Karen želi govoriti s poslovodjo

Karen se rada pritožuje. Sprva je le vztrajala, da želi govoriti s poslovodji lokalov in trgovin. Svoje frustracije je zdravila z razburjanjem, pritožbami in reklamacijami. Pravi, da naj bi bilo to, da svoje nezadovoljstvo znaša neposredno na poslovodje, ena njenih temeljnih pravic. Kmalu za tem se je začela boriti tudi proti cepljenju. Pravi, da svojih otrok nikakor ne bo cepila, saj naj bi to potencialno povzročalo avtizem, astmo, alergije in še marsikatero drugo bolezen. Ko se je začela pandemija koronavirusne bolezni, je v njej prepoznala zrežirano zaroto proti človeštvu. Varnostni ukrepi za zajezitev virusa se ji zdijo prenapihnjeni, zato aktivno kljubuje samoizolaciji, bojevito pa zavrača tudi nošenje zaščitne maske v zaprtih javnih prostorih. Že prej se je pogosto znašala nad temnopoltimi, ki so zaposleni v strežbi ali prodaji, ob pomladnem vzponu gibanja Black Lives Matter pa se je začela jeziti še na protestnike.

Ime Karen je po zaslugi viralnih spletnih memov sprva postalo sinonim za belke srednjih let s specifičnim slogom frizure: gre za kratke lase, ki jih spredaj krasijo daljša, polikana prečka in poudarjeni blond prameni. Ta pričeska naj bi bila značilna za godrnjave mame, ki čutijo, da imajo vso pravico do pritoževanja nad osebjem trgovin in lokalov. Karen je v Združenih državah Amerike razmeroma priljubljeno ime: na seznamu najpogostejših ženskih imen je na šestintridesetem mestu. Te dni je zaradi neprizanesljivega sveta spletnih memov tistim, ki nosijo to ime in se z naštetimi lastnostmi hipotetične godrnjave Karen ne poistovetijo, verjetno precej težko. Ime Karen je namreč postalo zmerljivka. V času koronske krize in protirasističnih protestov so splet preplavili posnetki izbruhov jeznih belk, ki jih uporabniki družabnih omrežij soglasno imenujejo Karen. Sploh ni več nujno, da jim glavo krasi značilna pričeska, in ni več nujno, da se jezijo na poslovodjo lokala, v katerem niso zadovoljne s strežbo: jezijo se lahko tudi na kogarkoli, ki jim pravi, da morajo nositi zaščitno masko, ali pa v izbruhih jeze kličejo policijo, ker naj bi jih ogrožali mimoidoči temnopolti.

Nepredvidljiv razvoj mema je Karen preobrazil v simbol vseh privilegiranih belk v ZDA, pozneje v simbol belk, ki bojevito zavračajo nošenje zaščitnih mask, nazadnje pa je Karen postala simbol rasizma. Ker evolucija mema Karen poteka naglo in nepredvidljivo, je njegov pravi pomen nekoliko nejasen, v očeh marsikaterega šaljivca pa je mnogo nedolžnejši kot v očeh kritikov. Nekaj, kar je svojo pot začelo kot nedolžni meme – ki se je posmehoval predvsem ponesrečenemu slogu pričeske in značilnemu profilu žensk, ki naj bi jo nosile –, se zdaj uporablja za spletno sramotenje vseh belih žensk srednjih let, ki se iz takšnih ali drugačnih vzgibov glasno pritožujejo. Kritiki, predvsem feministični, so začeli opozarjati, da je meme Karen prepojen s seksizmom.

Nekaj, kar je svojo pot začelo kot nedolžni meme, se zdaj uporablja za spletno sramotenje vseh belih žensk srednjih let, ki se iz takšnih ali drugačnih vzgibov glasno pritožujejo.

Poplava memov in objav, ki tip agresivne ženske imenujejo Karen, je tako med kritiki in feministi sprožila goreče debate o spornosti dejstva, da ravno ženska predstavlja karikaturo privilegiranosti belopoltih. Zmerljivka Karen naj bi bila seksistična, ker naj bi sramotila ženske, ki si upajo povzdigniti svoj glas in se postaviti zase. Težavo prepoznavajo tudi v dejstvu, da za moškega, ki jamra in se jezi iz podobnih vzgibov kot Karen, splet ni skoval enotnega imena. Ustvarjalci memov in uporabniki družabnih omrežij so si to sicer prizadevali doseči, a brez pravih uspehov: ko so protestniki gibanja Black Lives Matter julija miroljubno korakali po ulicah St. Louisa, je na pločnik stopil premožen belski par, ki je mahal s strelnim orožjem in pred protestniki »ščitil« svojo posest. Spletni šaljivci so zakonski par zbadljivo poimenovali »Ken in Karen«, a Ken je takoj potonil v pozabo, Karen pa je ostala z nami.

Ker žaljivka Karen običajno leti na mame in ženske srednjih let, čemur pritrjuje tudi dejstvo, da je to ime v ZDA najpogostejše pri ženskah, rojenih v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, fenomenu mnogi očitajo tako imenovani ageizem, diskriminacijo oziroma stereotipizacijo določenih starostnih skupin, predvsem starejših. V tem smislu Karen močno spominja na priljubljeni meme »OK, Boomer«, s katerim mladi v ciničnem tonu pokroviteljsko zatrejo domnevno nazadnjaško miselnost generacije tako imenovanih babyboomerjev. Ne glede na očitke seksizma, ageizma ali kateregakoli drugega »izma« pa bo Karen verjetno še dolgo z nami, saj so spletni memi načelno odporni proti okovom politične korektnosti.