Organizirani kriminal nad kriminaliste

Mediji so prejšnji teden poročali o nenavadnih dopisih, ki ju je državni sekretar na notranjem ministrstvu Franc Kangler poslal policiji. Čeprav se funkcionarji na notranjem ministrstvu ne bi smeli vpletati v konkretno delo kriminalistov, je Kangler storil prav to. V. d. generalnega direktorja policije Andreju Juriču, sicer svojemu znancu iz Maribora, je sporočil, da je prejel dopis občana, ki ga je seznanil »o nekaterih nepravilnostih na NPU«. Nato pa je zahteval ukrepanje.

Zanimivo pri prvem, predvsem pa drugem, veliko bolj ukazovalnem dopisu je bilo, da je Kangler pravzaprav kriminaliste že vnaprej obsodil. Ni zgolj posredoval pritožbe, za te je sicer pristojen poseben organ znotraj policije in direktorata za policijo, ampak je kar sam zapisal, da je na podlagi prejetega gradiva »nedvomno ugotovil, da je v zadevi … s strani preiskovalcev NPU prišlo do hujših kršitev delovnih obveznosti ter so podani utemeljeni razlogi za sum, da so nekateri preiskovalci NPU storili kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti«.

Kriminalisti na NPU naj bi, tako Kangler, storili celo vrsto prestopkov. Prirejali naj bi uradne zaznamke, nezakonito naj bi opravljali hišne preiskave in tajno delovali brez odredb sodišča. Iz konkretnega primera naj bi bilo vidno, »da so delali nestrokovno, predvsem pa nezakonito,« je zapisal Kangler. In dodal v do policistov precej sovražnem tonu: »Pričakujem, da boste zoper kršitelje primerno ukrepali, predvsem pričakujem, da bodo odgovorni v NPU pojasnili nezakonito delovanje.«

Seveda je upravičeno, da državnega sekretarja skrbi zakonitost dela policije. Dejansko pa se je Kangler pri tem vmešal v aktivni sodni postopek. Gre za primer »Marina«. Januarja 2019 so kriminalisti zaradi sumov zlorabe prostitucije v savna klubu Marina na Ajševici pri Novi Gorici opravili več hišnih preiskav, specializirano državno tožilstvo pa je pol leta kasneje proti vpletenim vložilo obtožnico. Tožilstvo jim očita, da so štiri leta izkoriščali socialno stisko vsaj 413 prostitutk in pri tem zaslužili kar 21 milijonov evrov.

Zdaj se je v tej zadevi začelo sojenje, kjer se je kot prvoobtoženi znašel pobegli Sergej Racman. In kot po navadi so odvetniki obtoženih uvodoma poskušali izločiti nekatere dokaze in tako spodkopati delo tožilcev. Očitke in besedne zveze, ki jih je Kangler uporabil v dopisu, so podobni tistim, ki so jih uporabili odvetniki obtoženih. Kdor se je kadarkoli udeležil kakšne pomembnejše kazenske zadeve, ve, da ti uvodoma trdijo, da so bili dokazi zbrani nezakonito, da je prišlo do hudih kršitev postopka in podobno. Sodniki so teh manevrov navajeni, včasih se s čim strinjajo, včasih ne.

Tudi v opisanem primeru je bilo tako. Nekatere izmed njihovih očitkov je sodnica upoštevala, nekaterih ne. Kriminalisti naj bi pri preiskavi omenjenega primera naredili napako, ker so posneli pogovore med obtoženimi in njihovimi odvetniki; to razmerje zakon posebej ščiti. Prav tako niso pravilno legitimirali romunskih državljanov, ki so sodelovali pri novačenju prostitutk, pri preiskavah sob prostitutk pa bi kriminalisti domnevno morali dobiti še eno, posebno sodno odredbo.

Ali bodo omenjeni dokazi dejansko izločeni, sodišče sicer še ni pravnomočno presodilo – specializirano tožilstvo vztraja, da so policisti ravnali zakonito. Je pa pomenljivo nekaj drugega. In sicer da se je sedaj enemu izmed obtoženih uspelo – prek Kanglerja – maščevati policistom zunaj sodne dvorane. Kdo je to? Avtor pisma, zaradi katerega Kangler sedaj zahteva sankcioniranje kriminalistov, je dupleški poslovnež Jože Kojc. Tega v primeru Marina zastopa odvetnik SDS Franci Matoz, odvetnik, ki je v preteklosti zastopal tudi Kanglerja.

Kdo je torej Jože Kojc? Kdo je Jože Kojc, čigar beseda je očitno pomembnejša od besede kriminalistov? Kdo je Jože Kojc, da si lahko prek državnega sekretarja in notranjega ministra Aleša Hojsa, ki mu je ravno tako poslal pismo, privošči vplivanje na NPU?

Jože Kojc je Kanglerjev sovaščan in bivši kolega. Živi v Dupleku, tako kot Kangler. Sta soseda. Oba sta nekoč delala v Mariboru kot kriminalista, dokler se njuni karierni poti nista ločili. Kangler se je sredi devetdesetih zaposlil na občini Duplek, Kojc pa je policijo zapustil. Domnevno zato, kot smo izvedeli neuradno, ker naj bi notranji nadzor sprožil sume, da se je začel ukvarjati s spornimi posli, ki so bili na robu zakona in nesprejemljivi za policista. Kot je na primer igralništvo, domnevno pa celo prekupčevanje s cigaretami in prostitucija.

Toda zgolj prijateljevanje s Kanglerjem ni celotna zgodba. Kojc je danes precej premožen poslovnež. Ne samo, da je s Sergejem Racmanom, ki so ga slovenski kriminalisti sedaj izsledili v Kanadi, in z Dejanom Šurbekom od leta 2014 solastnik kluba Marina. Bil je tudi eden od solastnikov Hranilnice Lon – torej banke. V Dupleku je zgradil »Wakepark«, kjer lahko obiskovalci s pomočjo vlečnice smučajo na vodi, leta 2015 je za 746 tisoč evrov kupil in prenovil Šport hotel Pokljuka, kupil gostilno Framski hram, v lasti ima več poslovnih nepremičnin na Obali, fizioterapevtski center in dve igralnici, eno v Kranju, drugo pa v Lipici.

Kako je torej Kojcu, nekdanjemu kriminalistu, to uspelo? Sledi drugi del razlage – stranka SDS. Kojcu je sekira padla v med 3.  oktobra 2004, na dan, ko je na državnozborskih volitvah prvič zmagal Janez Janša. Že pred tem je namreč v Mariboru dobro poznal družino Stanislava Petka, lastnika Klime Petek, ki je bil z Janšo v prijateljskih odnosih. Njegov mlajši sin, Borut Petek, je kmalu postal Janšev svetovalec v kabinetu, njegov starejši sin, Kristijan Petek, pa je skupaj s Kojcem od Janše dobil še večje darilo: koncesijo za igralnico pri Lipici.

Kojc torej ni ne navaden podjetnik ne navaden obtoženi, ampak je del organizirane skupine posameznikov, povezanih s stranko SDS. Podjetje Astraea sta s Petkom ustanovila takoj po volitvah. Vsak izmed njiju je vanj vložil (le) 100 tisoč evrov, 14. julija 2005 pa jima je vlada podelila igralniško koncesijo. Še isto leto je njuna igralnica imela že več kot milijon evrov prihodkov. Kot lahko razberemo iz objavljenih poslovnih podatkov, jima je igralni salon med letoma 2006 in 2010 prinesel kar 5,9 milijona evrov čistega dobička – in to na račun države. Zakaj?

Astraea je namreč prestrezala italijanske goste, namenjene v Lipico, v igralni salon v Kobilarno Lipica, ki je v lasti državnega Casinòja Portorož. Posledično se je ta znašel v finančnih težavah. Na to so tedaj opozarjali v občinskem svetu občine Sežana: »Nesprejemljivo je, da država podeli koncesijo zasebni družbi na mejnem prehodu Lipica, prek katerega prehaja večina gostov do igralnice v Lipici, ki je v lasti države,« je tedaj dejal Marko Kukanja, vodja oddelka za okolje in prostor v občini. Seveda zaman. Mesec dni za tem, ko je SDS leta 2008 volitve izgubila, je vlada Janeza Janše na hitro za pet let Kojcu in Petku koncesijo še podaljšala.

Kojc in Petek sta tako dobila (politični) kapital, ki sta ga investirala naprej. Kaj je bila ena izmed njunih prvih investicij? Leta 2008 je Mariborčan Marko Bitenc ustanovil podjetje GenePlanet. To je seveda podjetje, ki se je letos znašlo v preiskavi NPU, ker je na nenavaden način kupilo neuporabne kitajske ventilatorje, gospodarski minister

Je politika tista, ki si želi podrediti kriminaliste v NPU? Ali je to organizirani kriminal, ki ima politiko v lasti?

Zdravko Počivalšek pa je dejal, da je to »posel SDS«. Seveda gre za posel SDS, ko pa je podjetje GenePlanet nastalo s pomočjo politike. Ne bi ga bilo, če Kojc in Petek ne bi razpolagala z denarjem iz igralnice: ob ustanovitvi GenePlaneta sta vanj vložila pol milijona evrov.

To pa še ni vse. Poleg tega da je Kojc postal lastnik igralnega salona v Lipici, je leta 2005 postal še solastnik igralnice v Kranju (Casinò Cesar) – skupaj z Matejem Raščanom. Značilno za podjetnike, ki so nastali s pomočjo politike, pa seveda je, da do svojih botrov čutijo dolg. Še preden so v SDS ustanovili Novo24, so poskušali dobiti neposredni vpliv na že uveljavljene slovenske medije. Ena izmed njihovih tarč je bil tudi mariborski Večer. Raščan in tudi Kojc sta leta 2014 v dveh ločenih poskusih želela kupiti mariborski Večer. Ali ni to res lepo naključje?

Jože Kojc je danes obtožen, a bi mu naredili krivico, če bi ga označili za klasičnega kriminalca, ki se ukvarja s prostitucijo in igralništvom. Kojc je del širše zgodbe, velike mreže, v katero so vpleteni odvetniki, politiki, politični botri in podjetniki. Kanglerjeva pisma to sedaj dokazujejo. So indic, da morda ni politika tista, ki si želi podrediti kriminaliste v NPU, ampak organizirani kriminal, ki ima politiko v lasti.