Elita satanističnih pedofilov

Pod absurdnimi domnevami teorije zarote QAnon se skrivajo antisemitske ideje

Čeprav se sodobne teorije zarote načelno bohotijo predvsem v robnih spletnih skupnostih, se v zadnjem času iz obskurnih kotičkov interneta čedalje pogosteje selijo tudi v resničnost: včasih kot teroristični napadi, ki so posledica radikalizacije peščice, ki goreče podleže kolektivnim fantazijam, pogosteje pa se v obliki protestov selijo na ulice. Konec prejšnjega meseca so bili tako po številnih mestih v Združenih državah, pa tudi v Evropi, denimo v Londonu in Berlinu, množični protesti vernikov v različne teorije zarote. V množici so prevladovali tisti, ki verjamejo v t. i. plandemijo, torej v to, da je pandemija koronavirusne bolezni pravzaprav zrežiran nateg vladajoče elite, družbo pa so jim delali tudi goreči nasprotniki cepljenja in tehnologije 5G, ki jo mnogi konspirologi po nelogičnem sklepanju povezujejo tudi s koronavirusom. Med protestniki je bilo tudi mnogo takšnih, ki se – sodeč po napisih na transparentih – borijo za otroke. Lahko bi sklepali, da gre pri prizadevanju slednjih za plemenit namen, a ker napise tipa »Rešimo otroke« krasi tudi črka Q, vemo, da gre pravzaprav za vernike v teorijo zarote QAnon. Gre za popolnoma neutemeljeno, skrajno desničarsko in antisemitsko teorijo, ki med drugim pravi, da ameriški predsednik Donald Trump bije skrivno vojno proti liberalni eliti satanističnih in ljudožerskih pedofilov. Ta naj bi iz zlorabljenih otrok črpala skrivnostno snov adrenokrom, s katero se zlobni hollywoodski in politični elitneži ne le omamljajo, temveč si podaljšujejo življenje in ohranjajo mladostni videz.

Izvor teorije QAnon

QAnon se je razvil iz absurdne in z dokazi ovržene teorije zarote Pizzagate. Ta govori o tajni združbi pedofilov, ki naj bi iz picerije v Washingtonu v sodelovanju s Hillary Clinton vodila trgovino z belim blagom. Pizzagate se je po spletu razširil leta 2016, v času predsedniških volitev v ZDA: ukradeno elektronsko korespondenco med Clintonovo in Johnom Podesto, nekdanjim vodjo njene predsedniške kampanje, so Trumpovi podporniki brali kot kriptična sporočila, v katerih se je skrivala resnica o zloveščih pedofilskih podvigih politične in zvezdniške elite. Nekatere, ki so nasedali tej teoriji, je dešifriranje elektronskih sporočil radikaliziralo: decembra 2016 je v washingtonsko picerijo privihral mož, ki je s pomočjo strelnega orožja želel osvoboditi zasužnjene otroke, ki naj bi bili zaprti v skrivnih podzemnih poslopjih restavracije. Restavracija sploh ni imela kleti.

Od tedaj je teorija zaživela svoje življenje in se s pomočjo skrivnostnega »žvižgača« – ki se pod šifriranimi namigi, objavljenimi na spletnih forumih 4Chan in 8Chan, podpisuje kot Q – razvila v QAnon. Q naj bi bil vladni uradnik na visokem položaju in naj bi imel dostop do najbolj zaupnih, strogo varovanih arhivov, v katerih se skrivajo srhljive »resnice«, ki jih kot kodirane drobtinice servira spletnim skeptikom, željnih razkritja krutih zločinov zlobne elite. Q si prizadeva razodeti zlovešče skrivnosti o »globoki državi«, ki Trumpu na poti do odrešenja ameriškega naroda meče polena pod noge. QAnon zamisli teorije Pizzagate nato reinterpretira v slogu kriminalke DaVincijeva koda, jih začini s konspirološko propagandnostjo portala InfoWars, jim doda ščepec mitov o tajni združbi Iluminati in pod pretvezo razkrivanja velikih resnic podpihuje skrajno desničarsko ideologijo.

QAnon zamisli teorije Pizzagate reinterpretira v slogu kriminalke DaVincijeva koda in jih začini s konspirološko propagandnostjo portala InfoWars.

Kot robni fenomen, ki ostaja zgolj pri zarotniškem teoretiziranju, se zdi QAnon – skupaj z drugimi teorijami zarote – precej nedolžen pojav. Zdi se, da lahko deluje celo kot vir zabave in predmet posmeha. A s tem, ko je QAnon prodrl v mainstream diskurz, ko so družabna omrežja, spletne forume in videoportale preplavile lažne novice, ki v svet širijo njegove neverjetne in ekstremistične zamisli, se iz dneva v dan veča možnost radikalizacije njegovih privržencev. QAnon je torej prodrl v mainstream, iz virtualnega pa silovito prodira tudi v resnično: te dni je Majorie Taylor Greene, glasna in ponosna podpornica gibanja QAnon, uspešno vstopila v tekmo za sedež v kongresu, Trump pa jo je označil za »republikansko zvezdo prihodnosti«.

QAnon kot antisemitska zarota

Žvižgač Q je kot poveljnik Morfej iz znanstvenofantastične distopije Matrica: tistim, ki želijo spregledati, je ponudil rdečo tableto, ki jim bo svet pokazala v pravi luči. Pokazala jim bo, da so Trumpovi politični nasprotniki in njihovi zvezdniški podporniki iz Hollywooda pravzaprav satanistični kanibali, ki zlorabljajo otroke, jim pijejo kri in prek uživanja adrenokroma ostajajo večno mladi. V tej blodnjavi zamisli gre prepoznati antisemitske vzgibe, ki so zakoreninjeni globoko v teorijo QAnon, a se skrivajo pod fasado namišljenih političnih spletk.

Trditve teorije QAnon imajo namreč močne vzporednice v lažeh, objavljenih v protijudovskem pamfletu Protokoli sionskih modrecev, teoriji zarote z začetka dvajsetega stoletja. Izmišljeno besedilo, ki je delo neznanih ruskih avtorjev, opisuje načrtovano zaroto, ki naj bi vodila do judovske prevlade na svetu. Po svojih glavnih potezah močno spominja na teorijo QAnon oziroma njeno zamisel o vsemogočnemu kabalu, ki iz ozadja prihuljeno vlada vsemu svetu. Mnoge zarotniške ideje iz knjige Protokoli sionskih modrecev je v manifestu Moj boj kopiral Adolf Hitler, knjiga pa je bila tudi obvezno čtivo v osnovnih šolah nacistične Nemčije. Teorija zarote o črpanju adrenokroma je pravzaprav posodobljena različica mita o krvni kleveti, ki izhaja že iz srednjega veka in je eno izmed osrednjih poglavij v Protokolih sionskih modrecev. V bistvu mita gre za blodnjave obtožbe, da Judje ugrabljajo otroke kristjanov in pijejo njihovo kri, iz katere črpajo moč.

Zarotniški eklekticizem

Privržencev gibanja QAnon ne najdemo zgolj v Združenih državah, ampak se je ta teorija zarote razširila tudi po Evropi: časnik The New York Times poroča, da je druga največja skupnost gibanja QAnon v Nemčiji, kjer med drugim v zarotniške zamisli verjame neonacistična skupnost. Timesov članek fenomen nemških privržencev QAnona opisuje kot »trumpifikacijo nemške skrajne desnice«.

Podpornike najdemo tudi pri nas, tudi takšne, ki so na najvišjih političnih položajih: predsednik vlade Janez Janša je sredi julija na Twitterju objavil povezavo do spletnega dokumentarca Fall Cabbal (Konec sveta, kot ga poznamo), eno od najbolj gledanih propagandnih videovsebin, ki propagirajo QAnon.

Facebookova skupina Q-Anon SLOVENIJA šteje skoraj tisoč članov, ki si med seboj dnevno delijo razne zarotniške povezave, od posnetkov nakladanja Alexa Jonesa, prvega moža portala InfoWars, do spletnih dokumentarcev o QAnonu, na strani pa prevladujejo objave, ki pandemijo predstavljajo kot »plandemijo« in promovirajo nasprotovanje nošenju zaščitnih mask.

Koronske teorije zarote sicer načeloma ne sodijo v temeljne predpostavke gibanja QAnon, a če slehernik verjame v eno teorijo zarote, ima močno predispozicijo, da bo verjel tudi v drugo, zato se v prepričanjih konspirologov meša bogata paleta najrazličnejših teorij, ki – čeprav so med seboj pogosto precej kontradiktorne – skupaj sestavljajo »veliko sliko«. Teorije zarote svojim sledilcem ponujajo preproste razlage za zapletene politične procese, ki jih ne razumejo, zato v bizarni resničnosti, v kateri živimo zaradi pandemije koronavirusa, vznikajo kot gobe po dežju in se medsebojno povezujejo v eklektične zmesi prismuknjenih prepričanj.

Čudni časi, v katerih živimo, so se izkazali kot rodoviten teren za vznik najrazličnejših teorij zarot, kolektivnih fantazij, »razsvetljenih resnic« in blodenj, ki na kompleksna vprašanja ponujajo preproste odgovore. Tiste, ki jim nasedajo, povezuje prepričanje, da so razkrinkali nekaj izjemno pomembnega, kar večini ostaja skrito.