Več posluha do narave

Mariborčanka Natja Mrevlje je bila že kot otrok velika ljubiteljica živali, ob planinarjenju z očetom pa sta se postopoma razvijali tudi njena naklonjenost do narave in želja živeti v čim večjem sožitju z njo. Ni presenetljivo, da je danes ambasadorka projekta EkoBrain, platforme, namenjene ozaveščanju o problemih, ki pestijo naše okolje. Skupaj z ekipo, ki sodeluje pri projektu, želi ljudi opomniti na lepote našega planeta in živih bitij na njem ter jim približati problem onesnaževanja okolja. S pomočjo člankov in videovsebin nameravajo ozaveščati in učiti mirnejši način življenja, v katerem bo prostor za več posluha do narave. Predvsem se bo projekt osredotočal na mlade – otroke v vrtcih in osnovnih šolah bo med drugim naučil, zakaj ne ubijati čebel in kako pomembne so za našo prihodnost, jim pokazal, kako odgovorno ravnati z odpadki, ter jim razložil, zakaj ima vsako bitje pod soncem svojo vlogo v ekosistemu.

Nekaj pozornosti bo znotraj projekta EkoBrain namenjenega tudi eko gradnji. »Eko dom v pravem pomenu besede je vsekakor samozadosten in samooskrben. Sicer pa je to, kaj pomeni živeti v ’eko’ domu, lahko zelo subjektivno. Vsekakor je dobro, če smo pozorni na to, da imamo dobro izolacijo, saj s tem avtomatsko privarčujemo in porabimo manj elektrike. Če zmanjšamo njeno porabo, pa si lahko privoščimo sončne celice,« pove Mrevljetova, ki ima v svojem domu veliko zelenja in kotiček, kjer gnezdijo čebele, dosledno ločuje odpadke in se nasploh trudi, da jih pridela čim manj, poskuša za pohištvo uporabljati naravne materiale, predvsem les, se izogiba plastiki v vseh oblikah in večino sadja in zelenjave pridela na domačem vrtu, veliko pa ji pomeni tudi minimalizem. »Marsikdo misli, da to pomeni, da imaš v stanovanju le stol in posteljo, a po mojem mnenju smisel minimalizma ni v tem, da imaš manj stvari, ampak da imaš tiste, ki so dejansko pomembne in funkcionalne. V našem domu je predvsem to, kar potrebujemo, ne kopičimo nepotrebnih stvari in okraskov, na katerih se samo nabira prah,« pravi.

Ravno tako kot dom je pomembno tudi širše okolje, v katerem živimo. V zadnjem času se veliko pozornosti v Sloveniji, pa tudi drugod po svetu, namenja preurejanju mest v bolj zeleni smeri. Onesnažen zrak namreč močno vpliva na kakovost življenja mestnih prebivalcev, hkrati pa se mestna središča zaradi podnebnih sprememb vse bolj pregrevajo. Ker raziskave kažejo, da je v mestih temperatura zraka na območjih z veliko zelenja tudi do dve stopinji Celzija nižja kot na območjih, kjer zelenja ni, med najučinkovitejše ukrepe proti vročini spadajo sajenje dreves, zelenih površin in cvetličnih gred; za naprednejše rešitve pa lahko označimo denimo ozelenjevanje streh in fasad, kar je na primer vse pogostejše ravnanje na Dunaju, počasi pa tudi pri nas. V Ljubljani je ekipa Botaničnega vrta ravnokar začela zasajati rastline na strehe nekaterih avtobusnih postaj, v Kranju na pobudo društva Prostorož ozelenjujejo streho ene od osnovnih šol. Natja Mrevlje meni, da kar se zelenih okoljskih rešitev tiče, sicer še nismo na ravni največjih evropskih mest, vendar stopamo po dobri poti. »Pridobivamo vse več zelenih površin, električnih avtobusov, fontan s pitno vodo, imamo možnost izposoje koles ... obe največji slovenski mesti, Ljubljana in Maribor, se lahko pohvalita s prekrasnim, velikim mestnim parkom. Morda pogrešam več dreves v strogem središču mest in košev z možnostjo ločevanja. Bolj velikopotezni ideji pa sta morda gradnja večjih parkirišč pred centri mest, kjer bi puščali avtomobile, v samo jedro mesta pa bi vozili le avtobusi. Prav tako bi bilo super, če bi se uvedle subvencije za ljudi, ki se ukvarjajo s prodajo, pridelavo ali izdelavo lokalnih domačih izdelkov. Tako lepo deželo imamo in možnost, da jo z vrhunskimi naravnimi in domačimi proizvodi dvignemo na sam vrh.«

Kako lahko po njenem mnenju za okolje, v katerem biva, poskrbi vsak sam? »Večkrat slišim, da sam ne moreš spremeniti sveta, a če bi vsi, ki so takšnega mišljenja, od jutri zavračali slamice v restavracijah, bi bil to ogromen napredek v zeleno smer,« je prepričana. »Če dobro pomislite: koliko bio ali veganskih izdelkov je bilo v trgovinah na voljo pred petimi leti, koliko pa jih je danes? Premiki torej so možni.« Prav vsak se lahko odpove tudi plastenkam in kavnim lončkom za enkratno uporabo in začne v šolo ali službo nositi stekleničko za vodo in termovko. Vsakdo lahko večkrat sede na kolo ali izbere javni promet, kupi izdelke lokalnih podjetnikov, začne razmišljati o nakupu rabljenih oblačil namesto izdelkov hitre mode. »Pa še tole: prav vsi smo lahko malce bolj zmerni. Razmislimo, kaj nam v življenju prinaša resnično srečo. Ne instantne rešitve, ko nekaj dobimo, čez pet minut pa zavržemo, ker smo že našli nekaj boljšega. Zavedam se, da je težko preseči vzorce, ki jih poznamo, kajti vsi smo naučeni, da nam kot posamezniku pripada več kakor drugim. Večina nas je od otroštva opazovala, kako se vse pakira v plastične vrečke, kako je normalno, da v soku vsakič dobiš slamico; zdelo se nam je povsem sprejemljivo, da imamo na voljo preveč hrane in drugih popolnoma nepotrebnih dobrin. Vendar pa je res tudi, da včasih nismo imeli toliko informacij o tem, kaj se zgodi s plastiko, ko jo zavržemo, kako dolgo se razkraja, kako vpliva na okolje in podobno. Danes vemo. In imamo ogromno alternativ. Ob vsem tem je težko razumeti, da se mnogim še vedno ne odprejo oči in jim je vseeno.«