Koronaprofiterji

Način, kako v Sloveniji zbiramo denar za javno zdravstvo, je svetovni unikum. Poleg javne zdravstvene zavarovalnice imamo še zasebne – dopolnilne, ki pa se v tem sistemu ne obnašajo kot prave zavarovalnice, temveč kot posredniki. Od nas pobirajo davek in nato bolnišnicam plačujejo določen delež od opravljenih storitev, razliko med prejetimi premijami in izplačili škod pa zadržijo zase.

Ta nenavadni sistem ima v času krize paradoksalne posledice. Spomnimo se, kaj se je zgodilo pred desetimi leti, v času finančne krize. Zaradi skoka brezposelnosti so se prihodki v javno zavarovalnico (ZZZS) zmanjšali. V ZZZS so poskušali varčevati pri izplačilu storitev ali nabavi zdravil in so tako posredno izgube prenesli na bolnišnice. A ker je hkrati s tem število tistih, ki so plačevali dopolnilno zavarovanje, ostalo nespremenjeno in ker so zasebne zavarovalnice zaradi pocenitev, manjšega števila opravljenih storitev, izplačevale manj škod, so se njihovi dobički skokovito dvignili.

Ta zgodba se letos ponavlja. V času koronakrize je brezposelnost narasla, javna zdravstvena zavarovalnica bo verjetno imela na koncu leta 270 milijonov evrov izgube, čakalne dobe se daljšajo, opravljenih zdravstvenih storitev pa je rekordno malo. V ZZZS ocenjujejo, da jih je zgolj spomladi, do konca maja, izpadlo za 115 milijonov evrov. Največji upad zdravstvenih storitev so do julija zabeležili v zdraviliščih in zobozdravstvu. V zobozdravstveni dejavnosti je recimo odpadlo kar 417 tisoč obravnav – bilo jih je opravljenih za 32 odstotkov manj kot lansko leto. Pri specialistih je odpadlo kar 1,5 milijona obravnav ali 16,12 odstotka, v bolnišnični dejavnosti pa je bilo za 12 odstotka manj obravnav kot lani.

Na drugi strani pa smo zavezanci še kar naprej plačevali isti znesek dopolnilnega zavarovanja kot v preteklih letih: 35 evrov na mesec. Kakšen je rezultat? V letu 2019 so tri zasebne zdravstvene zavarovalnice, Vzajemna, Adriatic Slovenica in Triglav, v prvem četrtletju pobrale za 147 milijonov evrov premij in bolnišnicam naprej izplačale 123 milijonov evrov; v žepih jim je ostalo 24 milijonov evrov razlike. V prvem letošnjem četrtletju, ko koronakriza še niti ni prav udarila, so zasebne zavarovalnice pobrale 167 milijonov evrov in izplačale 129 milijonov: v žepu jim je ostalo skoraj 40 milijonov evrov.

Ob takšnem trendu bodo njihovi dobički in presežki v letošnjem letu rekordni. Če se bo takšen trend nadaljeval, bo zdravstvo prikrajšano za več kot 100 milijonov evrov, ki smo jih v obliki dopolnilnega zavarovanja plačali iz naših žepov. Res je sicer, da na ministrstvu za zdravje napovedujejo, da bodo v letošnjem letu za nazaj priznali bolnišnicam dodatne stroške – priznali jim bodo recimo nove oblike dela zaradi epidemije, dodatne materialne stroške in stroške povišanja plač. A kot vse kaže, bodo ukrepi prilagojeni željam zasebnih zdravstvenih zavarovalnic in prvič doslej usmerjeni tudi h krepitvi zasebnikov oziroma popoldanskega dela zdravnikov.

Vlada oziroma ministrstvo za zdravje v petem protikoronskem zakonu recimo zaradi krajšanja čakalnih dob napoveduje objavo javnega razpisa, na katerega se bodo lahko prijavili vsi: javni zavodi in tudi zasebniki. Drži, da bodo denar za ta javni razpis poleg države zagotovile tudi zasebne zdravstvene zavarovalnice, bodo pa te hkrati predlagale, katere zdravstvene storitve bodo s presežki svojih sredstev financirale. Očitno predvsem tiste dejavnosti, za katere so zainteresirani zdravniki zasebniki. Vlada namreč hkrati s tem predlaga sprostitev varovalk pri popoldanskem delu zdravnikov, ki so zaposleni v javnem sektorju: Če bo zakon sprejet, bodo lahko ti naslednje leto pri zasebnikih delali več kot osem ur na teden.

Odkar Gantar vodi ministrstvo za zdravje, protikorupcijska komisija lobističnih stikov zasebnih zdravstvenih podjetij z ministrstvom več ne zaznava. Kar ni čudno, saj je ta minister prvi zagovornik njihovih stališč.

Kaj to pomeni? Delodajalske organizacije, katerih članice so v okviru zavarovalniškega združenja tudi že omenjene zasebne zavarovalnice, seveda te ideje podpirajo, podpirajo jih tudi zdravniška združenja, ki se že leta zavzemajo za izločitev zdravnikov iz javnega sektorja. Edini, ki temu v okviru ekonomsko-socialnega sveta nasprotujejo, so sindikati. Predsednica Zveze svobodnih sindikatov (ZSSS) Lidija Jerkič nam je dejala, da so predlagane rešitve »nastavek za privatizacijo zdravstva«. Izvršni sekretar ZSSS Andrej Zorko, ki pri pogajanjih o zakonu sodeluje, pa opozarja, da zasebniki seveda nimajo lastnega kadra: »To je nevarna politična odločitev. Javni denar bodo dobila zasebna podjetja, ki bodo za opravljanje storitev uporabila javno zaposlene zdravnike.«

Premier Janez Janša je ta teden v odgovorih na poslanska vprašanja napovedal začetek pogajanj za izločitev »storitvenih delov« javnega sektorja iz administrativnega dela plačnega sistema. Predstavniki sindikatov javnega sektorja so bili zaradi izjave presenečeni. »Janševa napoved postavlja več skrajno resnih vprašanj kot nosi odgovorov,« je recimo idejo komentiral predsednik konfederacije javnega sektorja Branimir Štrukelj. Edini, ki je premierovo izjavo razumel, je bil dejansko zdravstveni minister Tomaž Gantar. Ta je dejal, da je omenjena izločitev v zdravstvu možna. In domnevno tudi nujno potrebna, če želimo učinkovitejše zdravstvo.

Koronakriza je sicer razgalila vse pomanjkljivosti privatiziranega zdravstva: v Španiji so ob izbruhu epidemije celo začasno nacionalizirali zasebne bolnišnice, v Braziliji, kjer je 60 odstotkov bolnišnic v zasebni lasti, so na pomoč nazaj poklicali kubanske zdravnike, države s privatiziranimi zdravstvenimi sistemi, kot so ZDA, pa so jo v tej epidemiji odnesle najslabše. In kaj je odgovor aktualne slovenske vlade na epidemijo in kaj smo se v Sloveniji naučili doslej iz te krize? Več zasebnega, nova privatizacija, denar zasebnikom. Res je, da se je vlada zaposlenim v javnem zdravstvu zahvalila s preletom vojaških letal, a v rebalansu proračunov za leti 2021 in 2022 vlada ne načrtuje pomembnejših investicij v javno zdravstvo.

Infekcijska klinika je med epidemijo koronavirusa najbolj obremenjena klinika. V njej so zdravili večino kritično bolnih. Klinika, ki deluje v 120 let stari stavbi, bolnike z nalezljivimi boleznimi neprekinjeno zdravi že od druge svetovne vojne. In kot je pred časom za Delo povedal njen nekdanji predstojnik dr. Franc Strle, največje pomanjkljivosti niso le premalo prostora ali slaba funkcionalnost, na meji dotrajanosti je celo električna napeljava. Nova infekcijska klinika bi stala 38 milijonov evrov, a vlada sredstev zanjo ni zagotovila.

Koronakriza je sicer razgalila vse pomanjkljivosti privatiziranega zdravstva, kljub temu ga bomo zdaj v Sloveniji še okrepili.

Poleg dotrajane infekcijske klinike ljubljanski UKC potrebuje še novo gastroenterološko in stomatološko kliniko, prenovo kliničnega oddelka za perinatologijo v novi porodnišnici in kliničnega oddelka za bolnišnične okužbe, dograditi je treba operacijski blok kliničnega oddelka za travmatologijo v pritličju, dokončati diagnostično-terapevtski center, ki je v gradnji že od leta 2007, in tako naprej. Za vse to ni denarja. V naslednjih dveh letih bo za vojsko namenjenih dodatnih 130 milijonov evrov na leto, za nekatere investicije v zdravstvo pa zgolj po 60 milijonov.

Bo pa dodatni denar, ki so ga medtem zbrale zasebne zdravstvene zavarovalnice, namenjen krepitvi zdravnikov podjetnikov. Vlada se je odločila za gradnjo vzporednega zasebnega zdravstvenega sistema, ločenega od javne zdravstvene zavarovalnice. To seveda sedaj počne z izgovorom krajšanja čakalnih dob. Problem z zasebniki pa je, da ti dejansko čakalne dobe podaljšujejo. Zdravniki raje svoje dejavnosti opravljajo v svojih podjetjih ali v podjetjih svojih kolegov, saj za to plačujejo manj davkov, te vzporedne firme pa so tudi konkurenčnejše: ne zagotavljajo plačanih dopustov ali izobraževanj in prav tako ne zdravstvenih storitev na področjih, ki niso dobičkonosna.

Vse to je javnosti sicer znano že dlje časa. Brez dvoma se tega zelo dobro zaveda tudi minister za zdravje Tomaž Gantar. Verjetno se zaveda tudi, da bodo dolgoročno s takšnimi ukrepi na slabšem najranljivejše skupine, recimo upokojenci. Na boljšem pa zdravniki zasebniki. Zanimivo, odkar Gantar vodi ministrstvo za zdravje, protikorupcijska komisija lobističnih stikov zasebnih zdravstvenih podjetij z zdravstvenim ministrstvom več ne zaznava. Kar ni čudno, saj je ta minister prvi zagovornik njihovih stališč.